9. dan ali Vsak se lahko kdaj zmoti

Pasila Library

Ta teden dneve začenjava v glavni knjižnici Helsinkov, v Pasila Library. Ob deveti uri naju je pričakala Lea, ki nama je obljubila ogled knjižnice. Ustavile smo se v 5. nadstropju, kjer sva s Polonco ob kavi in čaju izvedeli več o Leinem delu.

Lea in Polonca

Helsinki bodo v dveh letih zgradili novo knjižnico, o čemer je več moč izvedeti na strani Helsinki City Library Project. Finska bo leta 2017 praznovala 100. obletnico samostojnosti, knjižnica pa bo odprta najkasneje do leta 2018. Kot je poudarila Lea, Pasila Library ponujajo storitve vsej populaciji, od dojenčkov do starostnikov. Lea se skupaj s štirimi sodelavci ukvarja s pedagoško dejavnostjo, med ostalimi storitvami pa se tudi povezujejo z okoliškimi osnovnimi šolami.

Sicer so v knjižnici dobrodošli že prvošolci, ki dobe izkaznico, če je še nimajo, resneje pa začnejo delo s tretješolci. Ti pridejo v knjižnico na pogovor o knjigi. Knjižničar pripravi kup knjig, o katerih se potem pogovarjajo, ali pa jim pripravijo predstavitev o knjigah, filmček, ... Storitev so poimenovali slika, glasba in knjiga.

QR koda, ki otrokom da namig za rešitev uganke

Zadnja leta šole in vrtci spreminjajo učne načrte in odslej bo v njih več sodelovanja z zunanjimi ustanovami, tudi knjižnicami. Učitelji npr. pripravljajo učno uro o kamninah, po informacije pa pošljejo otroke v knjižnice. Učitelji se že vnaprej dogovorijo s knjižnico, da jim pripravi gradivo na izbrano temo.

Sedmošolci pridejo v knjižnico na ure knjižnično-informacijskih znanj, naučijo se uporabe knjižnice in njenih storitev.

To je minimum tistega, kar knjižnice ponujajo otokom.

Odrasli, ki se izobražujejo v različnih oblikah izobraževanj, vendar ne na univerzah ipd., se v knjižnico pridejo poučit o uporabi računalnika, tablice, ... Za to učenje zberejo točke, ki jim pridejo prav pri izobraževanju. Povprečna starost slušateljev je od 18 do 25 let.

Starejšim ponujajo program Enter RU, v okviru katerega starejši pomagajo starejšim. S tem so knjižničarji razbremenjeni. Tudi na Finskem se namreč  prebivalstvo stara, odhajajo v pokoj, a njihova delovna mesta se zapirajo.

Knjižnice se precej trudijo tudi z inovacijami, poskusi, kakršen je npr. 3D tiskalnik, a te novosti ne implementirajo po vseh knjižnicah, saj so predrage. Helsinki slove tudi po izjemni prometni povezavi, tako da uporabnikom ni težko priti do novosti.

Vizija, ki jo ponujajo helsinške knjižnice je, da bo knjižnica postala dnevna soba, pri čemer pa knjižničarjem ne bo potrebno delati vsega. Takšna je tudi vizija nove helsinške knjižnice, ki šele nastaja. Zaenkrat sicer šele na papirju, a vsi nama zagotavljajo, da bova leta 2018 za muzejem Kiasma že lahko obiskali povsem novo knjižnico. Pri tem Pasila Library ne bo izgubila svojega mesta centralne knjižnice. Nova knjižnica bo poleg restavracije, savne, kina, nudila tudi vrtec. Novi učni načrt za vrtce vključuje tudi medijsko izobraževanje, ki ga bodo izvajali skupaj s knjižnicami. Otroke bodo naučili uporabljati različne medije.

Odraslim že ponujajo tudi knjižne klube, posebnost pa je, da knjižničar ali gost obiskovalcem prebira knjigo, poslušalci pa obenem tudi pletejo. Presenetljivo ne gre zgolj za babice, saj pride tudi veliko mladih, ki si ob poslušanju lahko spletejo šal, rokavice ali morda celo pulover.

Razgled s terase

Zatem nama je Lea razkazala knjižnico, ki se razprostira skozi 5 nadstropij, od teh sta dve na voljo obiskovalcem. Ogledali sva si tudi razgled s terase, na kateri zaposleni v toplejših mesecih pijejo popoldansko kavo. Ogledali sva si tudi oddelek, kjer razvrščajo rezervirano gradivo, ki pride v knjižnico iz drugih knjižnic iz mreže HelMet, ob koncu pa tudi skladišče ter oddelek potujoče knjižnice ter enega starejših bibliobusov. Vzdevek le-tega je Zvezda oz. Stara.

Stara

Point Library Vantaa

Po ogledu Pasila Library sva se ustavili v Library 10 in šli z Nooro na kosilo, zatem pa naju je pospremila v knjižnico v Vantii. Ko smo stopili z avtobusa, je Noora ugotovila, da smo zgrešile cilj, a sva jo potolažili, da nič zato. Vstopile smo v Point Library, ki je del mednarodne osnovne šole, zato se v njej pogovarjajo angleško.

Heidi pred polico z vrnjenimi knjigami preko self servica oz. postrezi si sam servisa

Heidi nam je razkazala knjižnico, ki sicer ni velika, pa vendar nudi vse, kar imajo velike sestre. Knjižnica nudi tudi samopostrežno izposojo in sicer dve uri pred in dve uri po uradnih urah.

V knjižnici je bilo ob našem obisku polno otrok, ki so prišli delat nalogo, se učit ali preprosto igrat računalniške igre. Z lahkoto  sva se vživeli.

Pravila obnašanja za računalnikom, kot so jih sestavili otroci

Sabina in Polonca