Vallila Library
Dan sva zaceli precej pozno, saj sva bili sele ob 10. uri dogovorjeni v Vallila Library, kjer sta naju sprejela vodja knjiznice Harri in Nadia. Odvec je ponavljati, da sta bila oba prijazna in polna koristnih informacij. Knjiznica je nastala leta 1991 v delavski soseski, v kateri v casu nastanka knjiznice ni bilo prav veliko otrok.
Knjiznico je zasnoval finski arhitekt, zato knjiznico krasita izjemna svetloba in akustika. Knjiznica je odprta vsem, veliko prireditev pripravijo sami, pa tudi avtorji razlicnih umetnosti pridejo in rezervirajo prostor za svoje predstavitve, koncerte, predstave ... Trenutno na Finskem potekajo volitve v parlament, zato bo v nedeljo knjiznica odprta precej dlje, saj bodo volitve potekale tudi tam. Za zacetek smo si ogledali elektronski reklamni pano, kakrsne je tod moc najti tudi po zdravstvenih domovih. Zankrat so reklame knjiznicne.
Knjiznice na Finskem se usmerjajo k naravi, ekologiji, zato je trend, da bi bile vse knjiznice zelene - ze po barvi. Knjiznica Vallila je sicer bele barve, a je iz lesa. Kot sva videli ze v nekaterih drugih knjiznicah, so tudi tu znizali visine polic (enostavno so jih odrezali). Ker vcasih tod ni bilo veliko otrok, knjiznica nima posebej zasnovanega mladinskega oddelka. Koticek, namenjen mladini in otrokom, je edini v knjiznici, ki ni viden izza izposojevalnega pulta. V njem tudi ni racunalnikov. Knjiznica si deli majhen vrt s sosednjim vrtcem, v juliju, ko je vrtec zaprt, pa imajo na njem literarno kavarno. V studijski sobi je zaenkrat zgolj 6 miz, za katerimi se studentje ucijo za sprejemne in druge izpite. V nacrtu je prenova, odslej bodo v sobi trije fotelji oz. samostojne delovne postaje in dve zagrajeni mizi. Poleg te sobe je manjsa soba, namenjena sestankom, ki jo je mozno najeti in jo bodo prav tako v kratkem prenovili. V zadnji sobi, ki je izjemno akusticna, potekajo razstave. Knjiznica uporabnikom ponuja tudi 6 racunalnikov ter 4 prenosnike.
Nadia in Harri sta nama predstavila razlicne storitve, ki jih knjiznica nudi uporabnikom. Teh je, da ne zvenim skromno, vec kot imam prstov na rokah in nogah. Posebnost knjiznice je izposoja kolesa z veliko kosaro. Ljudje potrebujejo zgolj clansko izkaznico, da si kolo lahko izposodijo za en dan, v njem pa potem lahko prevazajo knjige, otroke ali pa selijo stvari. Storitev je izjemno priljubljena.
V blizini knjiznice je racunalniska sola. Knjiznica se je povezala s solo in studentje odslej opravljajo prakso v knjiznici - na voljo so uporabnikom pri vseh tezavah z racunalnikom: od osnov do izpolnjevanja raznih obrazcev. Pricakovali so, da bodo uporabniki storitev starejsi obcani, pa se je izkazalo, da najvec informacij potrebujejo ljudje, ki morda sele gradijo hiso, se morda vpisujejo v solo ... Na Finskem so vsi obrazci (npr. za pridobitev drzavljanstva, za pridobitev osebnih dokumentov, gradbenih dovoljenj ...) na spletu in ljudje imajo tezave z dostopanjem od le-teh. Urad namrec zgolj ponudi storitev, ne pa pomoci, kako to storitev koristiti.
Knjiznica svoj prostor ponuja tudi rojstnim dnevom, Fairytale Birthday, pravljicni rojstni dan. Starsi pripeljejo otroke in hrano, v knjiznici pa pripravijo prostor in kaksno pravljico do dve.
Suomenlinna Library
Po obisku Vallila Library smo se z Nadio odpravile na otok Suomenlinna, kjer je najmanjsa knjiznica v Helsinkih. Do otoka vozijo trajekti, voznja pa traja 10 do 15 minut. Otok je bil vcasih namenjen predvsem vojakom, kar je se danes vidno v arhitekturi. Stavbe so dolge, podobne nasim vojasnicam. Ko smo prispeli na otok, smo se mimo cerkvice, izjemno priljubljeni pri zaljubljencih, ki se v poletnih mesecih tu porocajo, odpravili mimo manjse kavarnice do Suomenlinna Library. Knjiznicarka Helena je tu ze precej let, vendar pa je zagotovo prisla precej let po ustanovitvi knjiznice leta 1957. Posebnost knjiznice je t. i. self service. Ko je knjiznica zaprta, je izposoja se vedno mozna. Potrebujes zgolj clansko izkaznico. Na vratih je reza, skozi katero potegnes kartico, in vrata se ti odpro. Izposoja pa je potem, tako kot po vseh Helsinkih, avtomatska. Knjiznica je majhna, a udobna in prijetna. Gradiva je ravno prav, da vsak lahko najde nekaj zase, pa vseeno ne toliko, da bi bilo natrpano.
Knjiznica je priljubljena tocka obiskovalcev. Kljub temu, da je na otoku informacijska pisarna, je gospa Helena ziva enciklopedija vseh informacij, ki se ticejo otoka, saj sama ze vrsto let skupaj s priblizno 800 ljudmi prebiva na otoku.
Pa se malo o tem in onem ...
Helsinki imajo izvrstno prometno povezavo, potrebujete pa zgolj eno vozovnico za vse: avtobus, metro, tramvaj, vlak. Zemljevidi so lahko razumljivi, prijaznih ljudi pa, ce se le ne znajdes, polno. Najvec "tezav" imava s hrano. Jedilniki tu so zapleteni in natakarjevi razlagi navkljub se na koncu na krozniku ne znajde vedno tisto, kar pricakujes. Tako npr. namesto piscanca s krompirjem dobis prepecenega piscanca, ki ima okus po ribjih palicicah, ter izjemno pekoc, prevec papriciran krompircek, kar pa natakar omeni zgolj kot fries. Vseeno ne stradava, le malco daljso pot potrebujeva, da najdeva kaj zase.
Omenili sva ze, da vsak dan najdeva kaj ali koga povezanega s Slovenijo. Vceraj sediva pri zajtrku, ko se poleg naju usede gospa in rece: "Sem vaju slisala, da sta iz Slovenije, smem prisesti?" Gospa Mateja, upam, da se srecamo se kdaj v Sloveniji!
Sabina & Polonca
Ni komentarjev:
Objavite komentar