10. dan ali Govoriti o prihodnosti z gotovostjo

Najina okrogla obletnica, 10. dan bivanja v Helsinkih, je bila prav nekaj posebnega. Ogledali sva si dve knjižnici: Helsinki University Library / Kaisa in Helsinki Central Library. Morda je na tem mestu nujna opomba: Helsinki Central Library res še ni zgrajena, a vse »dogajanje« v okviru projekta Central Library Project jo naredi tako zelo resnično!

Ker ni nujno, da mora biti vedno vse lepo po vrsti, in ker so vtisi le premočni, začenjam na koncu, pri predstavitvi projekta izgradnje Helsinki Central Library. Imeli sva enkratno priložnost spoznati vodjo projekta Pirjo Lipasti, umirjeno priletno gospo, ki ji je, kot nama je zaupala, v čast sodelovati pri tako velikem in pomembnem projektu, s katerim se aktivno ukvarja že dobrih 6 let.     

Morda nova knjižnica deluje tako resnično zato, ker so jo pod sposobnim in usposobljenim vodstvom postopoma ter premišljeno vse do tega trenutka »gradili« vsi: knjižničarji, meščani, prijatelji knjižnice, turisti … (In če so ljudje povabljeni k podajanju predlogov za uvajanje sprememb, te kasneje tudi lažje sprejmejo). Tako je projekt izgradnje nove knjižnice postal del njih. Posledično so sedaj v večini tisti, ki novo knjižnico komaj čakajo, potrebujejo, za okras pa le oni nergači, ki pravijo: ja, res nujno rabimo še eno knjižnico!? Seveda je ta projekt v prvi vrsti uspešen zato, ker gre za projekt mesta Helsinki in ima vso finančno podporo »občine« in države. Finska bo v naslednjih treh letih praznovala 150-letnico neodvisnosti, ki jo bodo počastili z izgradnjo Helsinki Central Library – ta bo slavnostno odprta 6. decembra 2018, na dan neodvisnosti. Knjižnica bo stala na zadnji prosti parceli v samem centru Helsinkov – ga. Lipasti pomirjeno prikima in se spomni, kakšno srečo so imeli, da je zmagala njihova ideja.

Ga. Pirjo Lipasti in Sabina

Kar 3 leta so zbirali predloge, spraševali meščane in jih na najrazličnejše načine vzpodbujali, naj zapišejo svoje sanje o tem, kaj naj nova knjižnica ponuja, kaj potrebujejo, kaj si želijo. Prav tako so imeli možnost glasovanja, katera ideja, od številnih, ki so prispele na arhitekturni natečaj, bo uresničena. Na nek način so ljudje sodelovali pri sprejemanju vseh pomembnejših odločitev v zvezi z nastajanjem knjižnice. V končni fazi so ljudje tisti, ki plačujejo (visoke) davke, naj torej oni povedo, kaj želijo, še doda ga. Pirja.   

V novi knjižnici bo zaposlenih približno 45 knjižničarjev, vendar na novo ne bodo zaposlovali. V novo knjižnico bosta z zaposlenimi vred preseljeni Library 10 in Urban Workshop, ki sta že nekaj let testni knjižnici za uvajanje novosti. Načrtno torej testirajo nove dejavnosti in uresničujejo vedno nove in nove želje uporabnikov, da bo do izgradnje Knjižnice bolj ali manj že vse jasno.

Knjižnica bo razpolagala z 10.000 kvadratnimi metri površine, na voljo bo manj kot 200.000 enot gradiva. Odprta bo seveda vsak dan v tednu, razmišljajo tudi, da bi bil del knjižnice odprt 24/7. Pričakujejo 10.000 obiskovalcev dnevno in 2,5 milijona letno.  Še povezava, kjer si je vredno ogledati snovanje Helsinki Central Library: http://keskustakirjasto.fi/en/

In če se zdaj, po vsej tej vzhičenosti, vrnem na začetek … Pravzaprav se že kar spodobi, da dan začneva v Pasila Library. V upanju, da bova več izvedeli o izobraževanju zaposlenih, samozavestno vstopiva v knjižnico. A izkazalo se je, da sva se prišli tja le obrniti. Ga. Marja-Kiisa Komulainen je imela namreč zelo pomemben sestanek in naju ni uspela »stlačiti« v prenatrpan urnik. Res škoda!

Helsinki University Library / Kaisa

Univerzitetna knjižnica deluje v novih prostorih od leta 2012 dalje, ko so nekdanjo pošto preuredili v knjižnico. Je največja univerzitetna knjižnica na Finskem, tudi obišče jo ogromno uporabnikov – do 8.300 dnevno, v glavnem študentov. V času najinega obiska je bil zaseden skoraj vsak od 1.400 sedežev v knjižnici, fotelj, počivalnik, kavč.

Udobni sedeži za branje, učenje ali dremanje.

9 od 11 nadstropij je knjižničnih in zelo malo prostorov ni namenjenih uporabnikom. Čisto na vrhu je uprava knjižnice, 3 nadstropja pa so v kleti, a tam trenutno poteka prenova.

Več kot očitno je, da je knjižnica namenjena študentom. Takoj je namreč opaziti, da se vsi uporabniki knjižnice učijo. Seveda lahko, če so dovolj hitri, izbirajo sedež in prostor:

-          na voljo so čisto navadni stoli;

-          precej bolj udobno izgledajo fotelji dveh vrst, ki lahko še tako vestnega študenta kaj kmalu   zazibajo v prijeten dremež;

-          ogromna učilnica;

-          več manjših prostorov (pisarn), ki so namenjeni skupinskemu učenju (5­–6 oseb);

-          prostor, namenjen alergikom;

-          kuhinja, namenjena uporabnikom – ima mikrovalovno pečico, umivalnik …

-          posedati je mogoče na terasi;

-          računalniška učilnica, ki je v času, ko tam ne potekajo tečaji, dostopna tudi ostalim uporabnikom.

In verjetno se najde še kakšen kotiček … Za vsako območje oziroma prostor v knjižnici je določena dovoljena vrsta hrupa.

Oznake, ki določajo dovoljeno vrsto hrupa.

Za člane knjižnice so vse storitve zastonj, plačati morajo le morebitno zamudnino za gradivo, in sicer 0,7 eur/dan/enoto, pri čemer je uporabniku po preseženem znesku 9,8 eur onemogočena uporaba članske izkaznice.

Zgradba univerzitetne knjižnice je resnično fascinantna – tako notranjost kot tudi zunanjost, čeprav  je knjižnica stisnjena v vrsti hiš, poleg tega je potrebno za celoten pogled na njeno zunanjost tekati čez cesto …

Zunanjost univerzitetne knjižnice 

Notranjost knjižnice

 Polonca & Sabina

 

 

 

 

x