Tako, pa je
nastopil že najin 12., predzadnji dan mobilnosti. Kot sva napisali že v enem
izmed predhodnih zapisov, v Zadru res nikoli ni dolgčas, zato sva v že
ustaljenem delovnem oz. mobilnem ritmu nadaljevali tudi danes. Ampak lepo
počasi :)
Prva postojanka,
ki sva jo danes zjutraj dosegli, je bila Gradska
knjižnica Zadar, saj sva si želeli s Ksenijo posloviti od vseh tistih kolegov
in kolegic, ki sva jih spoznali v času najinih dveh tednov mobilnosti. Zjutraj
sva tako odšli v knjižnico ter si izmenjali zadnje pozdrave z dopoldansko
izmeno. Slovo ni nikoli enostavno, vendar smo si (vsaj z nekaterimi) obljubili,
da se zagotovo spet srečamo – pa naj bo to v Zadru ali v Sevnici oz. Izoli.
Nato se nama je v
avtu pridružil kolega Milkom, vsi trije smo namreč že odhiteli dalje, saj nas je
čakal dogovorjen ogled knjižnice Hrvaške
akademije znanosti in umetnosti (HAZU), natančneje Zavoda za zgodovinske znanosti. Čudovita zgradba, nekdanja
italijanska vila, s še bolj čudovitim razgledom na morje in zadarski polotok
(stari del mesta) ter izredno lepo urejenim vrtom pred samo zgradbo, nam je
predstavila knjižničarka in tajnica hkrati, gospa Liljana, ki nam je razkazala
vse knjižnične in druge prostore v tej zares veličastni stavbi. Knjižnica, ki
odraža pridih starega in učenega, je urejena po metodi numerus currens (tekoča
številka), nekaj gradiva je sicer tudi vključenega oz. obdelanega v knjižničnem
sistemu Crolist. Gradivo večinoma pridobijo z darovi in izmenjavami z drugimi
knjižnicami širom sveta; njihovo gradivo je sicer sestavljeno iz monografij, najobširnejši
del pa predstavlja periodični tisk, med njimi tudi letne almanahe, ki izhajajo
že od leta 1954.
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
V najinih
zapisih je bilo že večkrat omenjeno, da Mestna knjižnica Zadar kot institucija kotira
zelo visoko, saj jo prebivalci radi obiskujejo in hkrati tudi zelo cenijo. V
mestu se je tako kmalu razširila novica, da sta na obisku dve zelo mobilni
slovenski knjižničarki. J In ne bodi ga
len, kmalu sva imeli dogovorjeno snemanje s še enim množičnim medijem – tokrat z
lokalnim televizijskim kanalom, VOX Zadar.
V parku, kjer se je zgodilo »mesto zločina«, sva s Ksenijo posneli kratki
izjavi o vtisih (o knjižnici in samem mestu), kratek opis našega evropskega
projekta pa je predstavil tudi kolega in najin mentor mobilnosti, Mladen. Nisva
povsem prepričani, če želiva videti danes posneti prispevek, vseeno pa
dopuščava možnost, da si ga morda želite videti vi: na spletni strani http://voxtv.hr/index.php
naj bi bilo moč videti posnetek, in sicer v rubriki (sobotnih) novic. Sedaj pa
upava, da sva zadovoljili kvoto medijske izpostavljenosti v času najine zadarske
mobilnosti.J
Sledil
je obisk še zadnje ustanove v najinem programu mobilnosti, Knjižnice arheološkege muzeja, torej še ene specialne knjižnice, ki
hrani, obdeluje in posreduje gradivo iz področja arheologije, zgodovine,
umetnostne zgodovine in v manjši meri tudi religije in književnosti. Knjižnico zagnano,
temeljito, strokovno, z vizijo vodi višja knjižničarka Marina Maruna.
Arheološka knjižnica je bila ustanovljena leta 1832, vendar je kot takšna
začela delovati leta 1880. Vse od takrat pa do leta 1986 je delovala na
različnih lokacijah in v različnih okoliščinah, od leta 1986 pa je na isti
lokaciji, v samostanu sv. Nikolaja (ne nahaja se v arheo muzeju). Knjižnični
fond obsega 30 tisoč enot in je v osnovi razdeljen v dve zbirki: zbirko knjig,
ki obsega okoli 11 tisoč zvezkov, ter zbirko periodike z 176. domačimi in 677.
tujimi naslovi. Poleg teh hrani knjižnica tudi zbirko starejših knjig – iz
obdobja od 1500 do 1880, ter zbirko separatov. Knjižnična zbirka se v največji
meri bogati z zamenjavo publikacij, zlasti z zamenjavo lastnega strokovnega
glasila Diadora, s številnimi institucijami v mestu, v državi in v tujini, le
manjši del gradiva knjižnica pridobiva z nakupom. Novo prispelo gradivo se
inventarizira in računalniško obdela, velik del fonda je vnešen v katalog
CROlist, s čimer so postavljeni osnovni pogoji za strokovno raziskovanje v panogi
in za študij. Uporabniki knjižnice so povečini člani matične ustanove – strokovno
muzejsko osebje, vendar se storitev knjižnice arheološkega muzeja poslužujejo
tudi drugi uporabniki, kot so visokošolski učitelji in študenti zadarskega sveučilišta.
Knjižnica arheološkega muzeja Zadar
Po
obisku obeh strokovnih knjižnic, sva si (bili) s Tanjo enotni, da je prav
človeški faktor tisti odločilen element, ki lahko (za)piše zgodbo o uspehu – tudi,
ali ravno, v specialni knjižnici. Za Knjižnico akademije znanosti in umetnosti
sva imeli občutek, kot da je sama sebi namen, nima uporabnega kataloga, ki bi
omogočal pregledovanje gradiva, ljudje tam so »hermetični«, medtem ko je
Knjižnica arheološkega muzeja uporabniku prijazna ustanova dovzetna za novosti,
ki se zna prilagajati potrebam časa, v katerem živimo, delujemo in smo.
Dan
sva tako spet zaključili v knjižnici, ki naju gosti v tem evropskem projektu – Gradski knjižnici Zadar. V poglobljenem
pogovoru z mentorico Nado Radman sva ugotavljali, katere vse kompetence sva pridobili
v dvotedenski izkušnji v programu Erasmus+ Mobilnost evropskih knjižničarjev,
kateri so primeri dobre prakse, ki jih bova lahko uporabili v lastni praksi in
ugotavljali, katere bi lahko bile tiste temeljne točke, ali iztočnice, na
katerih bi lahko v bodoče gradili sodelovanje.
Ksenija
& Tanja
Ni komentarjev:
Objavite komentar