11 . dan ali Mesto sedmih gričev

Main Library Turku

Že navsezgodaj zjutraj sva se z vlakom odpravili v 2 uri vožnje oddaljen Turku. Kot po navadi naju je na cilju pričakal – veter. S pomočjo zemljevida, ki sva ga izprosili na železniški postaji, sva z lahkoto našli glavno knjižnico  v Turkuju.

Main Library Turku

Pričakal naju je Gunnar, ki nama je ob kavici povedal nekaj več o zgodovini knjižnice. Stavba je sestavljena iz štirih delov, vsak del pa je nastal v drugem stoletju. Najstarejši del stavbe je iz 17. stoletja, v njem pa je prvotno prebival guverner Turkuja. Leta 1812 je bila stavba rezidenca carja Aleksandra I. Gunnar v knjižnici skrbi za prireditve in razstave. Razstave so narejene v kooperaciji umetnikov in zaposlenih, so pa brezplačne.

Čudovito stopnišče v starem delu knjižnice

Na dan knjižnico obišče od 4 do 5000 ljudi, ob sobotah in nedeljah pa okrog 2000.

V središču vseh štirih stavb je dvorišče, na katerem v poletnih mesecih potekajo prireditve, ki so namenjene odraslim in otrokom. Na dvorišču je prav tako najti ostanke prvotne zgradbe, za katere je Gunnar v šali dejal, da so stari 500 let in globoki 2 metra.

500 let in 2 metra

Knjižnica je od otvoritve novega dela leta 2007 odprta vse dni v tednu, v soboto od 10. do 16. ure, v nedeljo od 12. do 18. ure. Zaradi racionalizacije poslovanja (le kdo ne sovraži tega izraza) obstaja možnost, da bo odslej knjižnica v poletnih mesecih ob nedeljah zaprta. Knjižnica ima tudi manjšo kantino, ki sva jo preizkusili tudi sami. V pritličju imajo t. i. studio, namenjen prireditvam, predstavitvam, sprejme pa lahko le okrog 80 ljudi. Na srečo je zadnja stena studia steklena, tako v primeru večjega števila obiskovalcev postavijo ozvočenje in stole še izven studia. Prostor lahko ljudje najamejo, tudi za otroške rojstne dneve, kar se je doslej menda zgodilo zgolj enkrat. Knjižnica ima prav tako sejno sobo, ki jo je prav tako moč najeti za manjše plačilo.

Studio

Priporočilo nalaga knjižnicam, da je en odstotek denarja, namenjenega knjižnicam, namenjen umetnosti, zato lahko na stenah vidimo umetniške konstrukcije iz kovine. Vsa napeljava v novem delu gre po tleh in pa skozi lesene police, tako da s prostim očesom ni videti nobene žice.

Povsem na vrhu je galerija, ki je namenjena branju, tu pa so pripravili tudi rock koncert. Glasbena skupina je nastopala na galeriji, nadstropje nižje pa je bilo 600 obiskovalcev.

Knjižnica je pred kratkim nabavila tudi 6 koles, ki jih uporabniki lahko najamejo.

Stari del stavbe je bil zgrajen leta 1903 s t. i. tobačnim denarjem, zgradil jo je namreč tobačni mogotec Fredric von Rettig. Leta 2006 so končno dobili dovoljenje za zgraditev novega dela in povezavo vseh štirih delov v celoto. V pritličju starega dela je literatura in umetnost, v prvem nadstropju pa je glasbena umetnost. Tudi v tej knjižnici se trudijo k cilju: knjižnica je dnevna soba, kar je moč videti v foteljih po vseh kotičkih knjižnice. Stene starega dela krasijo slike ruskega slikarja, ki je pridobil licenco za kopiranje Rembrandtovih del. Pri ogledu tega dela smo naleteli tudi na novo pesniško zbirko Gunnarjevega očeta, ki je pesnik. Glasbeni oddelek ima obsežno zbirko glasbe – več kot 40 000 izvodov na CD-jih, glasbenem tisku in biografijah umetnikov in opisu glasbenih zvrsti. V tem delu se nahaja tudi glasbena soba, ki jo je moč najeti.

Skozi skladišče smo se odpravili v novi del stavbe. Znašli smo se na časopisnem oddelku, ki ponuja tudi računalnike za delo uporabnikov. Trenutno v knjižnici poteka t. i. poljski teden, zato so na različnih mestih knjižnice razstavljena dela poljskih pesnikov, pisateljev in umetnikov. V 1. nadstropju je t. i. non-fiction oddelek. Tu je vse razen glasbe in umetnosti. Gradivo je razvrščeno na tri dele: družba, kultura ter narava in hobiji. Tu se nahajata tudi dve tihi sobi, namenjeni študiju, ki pa sta že pretesni. Na novem oddelku  je 500 sedežev za obiskovalce.

Zatem naju je Gunnar pospremil na mladinski oddelek, kjer nama je Merja oz. Mari povedala nekaj več o delu z mladino. Tu so dobrodošli mladi od 13. do 19. leta. Ker mladi ne berejo dovolj, jih skušajo pridobiti s pogovori o knjigah. O teh akcijah obveščajo šolske učitelje, saj knjižnica in šole odlično sodelujejo. Merja mlade uči rokovanja in iskanja informacij z računalnikom. Na tem oddelku mladi umetniki pripravljajo svoje razstave. Imajo tudi sobo za igre, opremljeno s Play Stationi in X boxi. Možno je najeti tudi celotno sobo.

Leena na otroškem oddelku

Na otroškem oddelku, imenovanem Saga – Zgodba, nama je Leena najprej povedala, da pozna Slovenijo, saj je leta 1992 v bližini Krna grabila seno. Gradivo na otroškem oddelku je razdeljeno po t. i. hišah, v vsaki je gradivo v drugem jeziku. Velik del je namenjen švedski literaturi, saj Švedi predstavljajo 6 % prebivalstva. Tudi otroški oddelek odlično sodeluje s šolami. Že v prvem razredu pridejo otroci v knjižnico, v katero pa potem zahajajo še vsa nadaljnja leta. Ob prvem obisku  se na zabaven način naučijo pravil obnašanja, naslednje leto pa že sledijo pogovori o knjigah.

Turku University Library

Po odličnem kosilu naju je Gunnar pospremil do univerzitetne knjižnice Turku, ki stoji nedaleč proč in kjer naju je sprejela Kristiina. Tako kot Gunnar je najprej povedala več o sami zgodovini knjižnice. Ta je bila ustanovljena leta 1921. Stavba, v kateri smo bili, je bila dograjena leta 1954, nastala pa je s pomočjo denarja, ki sta ga mestu zapustila dva rudarja, ki sta na Aljaski našla zlato in obogatela.

Pritličje Feeniksa

Lani so knjižnico prenavljali in s prenovo končali letos februarja. Novo ime knjižnice je Feeniks. V njej sta jezikovni in domoznanski oddelek. Feeniks je ena od sedmih univerzitetnih knjižnic v Turkuju in stoji na vrhu enega od sedmih gričev. V Feeniksu je glavni center za katalogizacijo, nekateri centri pa so locirani v drugih knjižnicah univerze. Po prenovi je izposoja tudi tu avtomatska. Po celotni knjižnici je ogromno mest, namenjenih študentom, prav tako pa je po knjižnici moč najti napise v treh barvah: zeleni, rumeni in rdeči. Zeleni napisi označujejo mesta, kjer je dovoljeno govorjenje, računalnik in hrana, tihi kotički pa so opremljeni z rdečo barvo. Tu ni dovoljen niti računalnik.

Največ denarja knjižnica namenja nabavi e-gradiva, kot so baze podatkov, e-knjige … Tudi revije naročajo le še v e-obliki.

Prvo in drugo nadstropje sta namenjena obiskovalcem. Avtomatska izposoja je razporejena po celi knjižnici, tako ne prihaja do zastojev.

Matti nama je razkazal prvo nadstropje. Prva prenova se je zgodila že leta 2010, tedaj so knjižnico opremili z napeljavami. Knjižnica je bila nekoč ena glavnih depozitarnih knjižnic za finske tiske, sedaj pa še vedno hrani nekatere redke tiske.

Prvo nadstropje, ki nama ga je razkazal Matti

Izposoja gradiva, razen učbenikov, je možna za 28 dni, po tem roku pa se gradivo avtomatsko podaljša še za 28 dni in tako do največ enega leta. Učbenike si je moč izposoditi za največ 14 dni. Knjige so lahko vrnjene v katerikoli od sedmih knjižnic. Ob začetku šolskega leta vsak študent dobi ključek, na katerem je 300 kopij. Kopirni stroji so povezani v mrežo, tako fotokopiranje in skeniranje ni vezano zgolj na eno napravo. Če ima študent slučajno zamudnino, se izkaznica pri znesku 10 evrov avtomatsko zaklene in dokler ni dolg poravnan, študent ne more početi ničesar. Tudi avtomatska podaljšava gradiva je onemogočena.

300 kopij na fotokopirnih strojih, ki so povezani v mrežo, so za marsikaterega študenta premalo

Zatem smo se napotili v drugo nadstropje, kjer pa nama je Ann-Louise predstavila spletno stran knjižnice. Nekdaj so uporabljali katalog Nelli, ki ga sicer še vedno vzdržujejo, uporabljajo pa ne več. V uporabi je sedaj Volter.

Knjižnica je imela leta 2013 796 000 obiskovalcev in 74 redno zaposlenih. Na zalogi so imeli leta 2013 427 000 e-knjig, 1 650 000 tiskanih ter 25 000 e-revij ter 33 000 tiskanih.

Sabina in Polonca