Zdi se, da je bilo včeraj, ko sem izvedela za projekt mobilnosti knjižničarjev. Več o samem projektu in njegovi izvedbi je pisala že kolegica Tanja Mikolič. V nedeljo pa s Polonco že odhajava v Helsinke!
Ob oddaji prijave se je zdelo, da je še ocean časa, enako se je zdelo, ko mi je Breda Karun iz Zavoda Jara sporočila, da je bila moja prijava uspešna. S kolegom Matejem Štendlerjem sva zagrizla v projekt in počasi se je začela sestavljati slika: kaj, kako, zakaj, kam, s kom. Potem pa se je obrnilo, kot se je, z menoj odhaja na Finsko kolegica Polonca Kavčič iz novogoriške knjižnice.
Sama prihajam iz Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Tržič, ki je ena izmed manjših. Poleg šestih bibliotekarjev so z nami še direktorica, računovodkinja, tehnični ter javni delavec. Čeprav sem napisala, da smo manjša knjižnica, pa se pri nas toliko dogaja, da je včasih časa komaj za kak dodaten vdih.
Zakaj torej mobilnost? Zakaj Erasmus +? Preprosto: zaradi vedoželjnosti. Saj veste, kaj pravijo: pri sosedih je trava vedno bolj zelena. A s Polonco se želiva o tem prepričati na lastne oči. Spoznavali bova knjižnice v Helsinkih, na čelu z Mestno knjižnico Helsinki.
Po dolgotrajnih pripravah, ki se nama danes zdijo malenkostne (od rezervacije leta in prenočišča, do zbiranja informacij o knjižnicah in mestu samem, ...) je sedaj končno napočil čas za odhod. Prtljaga je pripravljena, dobra volja tudi. V nedeljo zgodaj zjutraj odrineva.
Upam, da naju boste z veseljem spremljali.
Lep pozdrav, Sabina
Ni komentarjev:
Objavite komentar