sobota, 11. april 2015

Evo, še to napišem pa grem - v Zadar




V letu 2014 se me je na poklicnem področju loteval nek črv nezadovoljstva. Kaj točno me je mučilo, niti ne znam povedati. Ampak ko začnem njurit, sem zares grozna. Hm, je že res, da sem v knjižnici zaposlena že deseto leto, pravzaprav skoraj enajsto, in da imam neznansko srečo, ker se v knjižnici posvečam strategijam vseživljenjskega učenja v knjižnici (se sliši fensi, a?), kar v praksi pomeni, da tedensko organiziram raznorazne dejavnosti neformalnega učenja za odrasle v knjižnici, na katerih tudi sama izvem veliko koristnega in uporabnega. Obenem počnem še druge reči, skratka ni mi dolgčas, a najbrž sem, kako bi rekla, bolj nemirnega duha in če nimam nenehnih impulzov in spodbud, se začnem hitro dolgočasiti, kar ni v redu niti zame, niti za tiste, ki me obkrožajo. Dasiravno vem, da smo vsi sami krojači svojega življenja. Ampak to vedenje mi nič ne pomaga, ko me daje črv nezadovoljstva.

Kakorkoli že, moja direktorica, ki je bajduej izjemno rahločutna, je ta moj črv nezadovoljstva začutila in me spodbudila, da se prijavim na projekt Mobilnosti evropskih knjižničarjev. In sem se. Zdaj sem tukaj. Prvič v življenju pišem blog. Sprava sem imela pomisleke, ker nisem ravno fenica družabnih omrežij, ampak zdaj sem se sprostila in mi je okej. Sej blog ni družabno omrežje, ne?

Jutri s Tanjo potujeva v Zadar. Gostila naju bo Gradska knjižnica Zadar. Nikoli še nisem obiskala Zadra. Tudi spletno stran gradske knjižnice sem prvič obiskala v februarju (ali januarju?), ko sem potrebovala podatke za spisek interesnih dejavnosti v času mobilnosti. Očigledno (sem se že naštelala na hrvaščino) je za vse enkrat prvič. Verjamem, da bo ta izkušnja mobilnosti zame vir navdiha in novih spodbud ter zakladnica najlepših spominov.

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila Bredi - za vse: za ponujeno priložnost, za strokovnost, s katero nas je usposobila, da smo postali bibliomobilci, za prijaznost.

Poloni in Sabini, ki prav tako gresta jutri na pot na sever Evrope, želim Hyvää Matkaa, kar v finščini pomeni srečno pot (v prevodu google prevajalnika) in Hyvää Jatkoa - vse dobro, z ostalimi pa se itak beremo.
LP, Ksenija.

Ni komentarjev:

Objavite komentar