ponedeljek, 13. april 2015

Knjižnica, v kateri je Gibonni izposojevalec



Imeti Gibonnija na izposoji, pa četudi le za pol ure, je tako kot če bi pri nas na izposojo vskočil Jan Plestenjak, pa čeprav samo za pet minut, a pri nas Jan obiskuje sobo stodve, za knjižnico pa ne vem. Hočem reči, kako pomembno je za knjižnico imeti suport tudi iz strani kakšnega »estradnika«, zaradi mene tudi, če glasba slednjega ni po mojem ali tvojem okusu, in to v Zadru znajo. Obvladajo delo z javnostmi in imajo podporo širše javnosti, družbeni kapital v Zadru kotira visoko. Na splošno sem dobila občutek, da vedo, kje so, kaj počno in kam še želijo priti. 

Imajo tudi smisel za humor. S Tanjo so naju označili za edini slovenski knjižničarki, ki še nista obiskali zadarske gradske knjižnice. Ta je, kot sem že zgoraj namignila, precej dobro organizirana, zaposleni pa so predani svojemu delu. Sicer imajo vse pogoje za  to: knjižnica je od leta 1999 na novi lokaciji, prostorska stiska je šele začela trkati na vrata, kriza jim sicer kaže zobe – a komu jih ne? Zame in za Tanjo, ki prihajava iz majhnih knjižnic z 8 oziroma 13 zaposlenimi, kjer vsakdo počne vse in še kaj zraven, je to, da si kot knjižničar osredotočen na svojo dejavnost, na primer promocija dejavnosti in odnosi z javnostmi, ali delo z mladimi uporabniki in bralni klub za mlade bralce, sanjarska želja. A tako je v velikih knjižnicah, ne zgolj v Zadru, tudi v Sloveniji. V Zadru sem že danes, to je v prvem dnevu mobilnosti, spoznala nekaj praks, ki bi jih z veseljem vpeljala v svoje okolje, in sicer organizacija in načini dela v »klubih čitatelja«, zanimive so bile tudi »brezplatne repeticije«, to so brezplačne inštrukcije, ki jih nudijo pedagoški delavci v posebno urejenih učnih sobah, ali pa tudi sociološki večeri in podobne prireditve, ki širijo splošno razgledanost. Jutri se veselim »morskog utorka«. Izolska knjižnica je tudi morska knjižnica in kdove, morda dobim kakšno fajn idejo, ki jo lahko prenesem v našo prakso. 

Kar Zadarsko knjižnico dela posebno je tudi to, da se ceni delo prav vsakega zaposlenega. Tako je na primer hišnik prejel priznanje za najlepše urejeni vrt v Zadru. Nanj in njegov vrt so ponosni prav vsi sodelavci. Na tem vrtu se nahaja prikupna atrijska kavarna, dober primer javno-zasebnega partnerstva, ki nudi branje ali klepet ob kavi ne samo obiskovalcem knjižnice, temveč tudi sodelavcem knjižnice, ki se tu neformalno srečujejo med odmorom za malico.  

Prvi dan je torej minil v spoznavanju novega okolja in zanimivih praks. In to je šele začetek. 

Ksenija in Tanja

Ni komentarjev:

Objavite komentar