Zadar - zadnji zapis ali Kako strniti ogromno misli in občutkov v smiselno celoto

Tudi sama težko verjamem, da se je od obdobje mobilnosti tako hitro končalo, vendar sem neskončno hvaležna za možnost, ki mi je bila ponujena, saj z mano tako ostajajo nepozabni, neponovljivi in neprecenljivi trenutki, nova spoznanja in upam da tudi dolgotrajna prijateljstva (Ksenija bo vedela, kaj želim povedati ;).

Da ne bom predolga, bi se od nostalgije premaknila v sfero posredovanja mojih vtisov, ki se sicer šele postopoma vežejo v miselno celoto, ta pa bo verjetno dokončno dozorela šele čez nekaj bolj konkretnih dni/mesecev…

Iz Helsinkov - nekaj najboljših in nekaj posvojenih ...

14 dni v Helsinkih se je sprva zdelo takooo dolgo, vendar je čas tam zgoraj minil izredno hitro. Seveda se je v tem času nabralo ogromno vtisov in idej, fotografij in zapisov. Zato se je izredno težko odločiti za 5 najboljših in 5, ki jih lahko posvojimo ... z lahkoto pa zapišem nekaj najboljših in nekaj posvojenih.

Razmislek ob koncu - Helsinki

Čeprav je od vrnitve iz Helsnikov minilo že nekaj dni, mi podobe v glavi plešejo, kot bi bile na vrtiljaku, in nikakor ne morem urediti misli v smiselno celoto. Pa vendar bom skušala ...

12. dan ali Vsaka stvar se enkrat konča

Ob zaključku

Zadnji dan sva se s Polonco še zadnjič odpravili v Library 10, kjer smo z Nooro in Kristino naredili nekakšen zaključek našega projekta.

Dve specialni knjižnici, dve popolnoma različni zgodbi

Tako, pa je nastopil že najin 12., predzadnji dan mobilnosti. Kot sva napisali že v enem izmed predhodnih zapisov, v Zadru res nikoli ni dolgčas, zato sva v že ustaljenem delovnem oz. mobilnem ritmu nadaljevali tudi danes. Ampak lepo počasi :)

Extra mobilnost

Najina mentorja sta sva programu zapisala, da bova 23. aprila obiskali Šibenik. In tako je tudi bilo. Kakšno minuto po osmi uri sva zakurbalili moj bolid in se podali na devetdeset kilometrsko bibliopustolovščino. Pot po novi hrvaški avtocesti je (bila) sila dolgočasna, ravna cesta in ob njej povsod sredozemska makija, tako da sva sklenili, da se nazaj vrneva po stari dobri jugomagistrali. 

Gradska knjižnica "Juraj Šižgorić" Šibenik

 Malo pred deseto sva prispeli v Šibenik in se parkirali na Poljani Maršala Tita. Šibeniška knjižnica je lepa, da padeš v nezavest, nova, v steklu, zračna, prostorna... Knjižnica nosi ime po Juraju Šižgoriću, šibeniškem škofu, pesniku in domoljubu iz 15. stoletja. Njegova Elegiarum et carminum libri tres ("Knjiga elegij in pesmi") je najstarejša hrvaška pesniška inkunabula. V knjižnici naju je pričakala Melinda Grubišić − Reiter, vodja matične službe, ki nama je razkazala knjižnico, ki na novi lokaciji šarmira že skoraj deseto leto, to je od decembra 2005. Knjižnica ima vse možne oddelke, ki jih poznamo tudi mi v Sloveniji (ni pa nujno, da jih vse knjižnice tudi imamo). Mene osebno je najbolj očaral avdio in video oddelek. V šibeniški knjižnici je to zares ogromen prostor (»na oko« 60m²), v katerem uporabniki knjižnice lahko izbirajo glasbo na okoli 10 tisočih cedajkah, ter filme na okoli 12.500 devedejih. Avdio in video zbirka vključuje tudi bogato referenčno polico, ter okoli 20 časnikov, ki obravnavajo glasbeno in filmsko umetnost. Člani knjižnice imajo tu možnost, da svojo digitalno kamero priključijo na računalnik in svoje video posnetke obdelajo v programu za montažo. Prav tako lahko svoje avdio vsebine prečistijo in obdelajo. A, ja, pa še to. Šibeniška knjižnica svojim uporabnikom brezplačno nudi dostop svetovnega spleta iz, pazi to, 57-ih računalnikov; pred kratkim jim je občina častila še nov server, tako da od nema da nema boli glava. Še en podatek o velikodušnosti te mestne občine: Šibenik ima nekje 37 tisoč prebivalcev, med 5 in 6 tisoč jih je včlanjenih v knjižnico, v kateri je zaposlenih 34 knjižničarjev, občina pa knjižnici vsako leto samo za nakup novega gradiva nameni med 80 in 100 tisoč evrov − ne kun, evrov!!! Ko sem to slišala, sem se močno prijela za ograjo, da ne bi padla v žveniment. 

Po ogledu knjižnice naju je Melinda popeljala po mestu. Povzpele smo se do trdnjave, ogledale smo si katedralo svetega Jakoba, ki je v celosti zgrajena iz kamna in kamnitih plošč brez uporabe vezivnih materialov. Vpisana je v Unescov seznam svetovne dediščine in tvori skupaj z renesančnimi mestnim rotovžem, bližnjimi cerkvami ter knežjim dvorom najlepši trg v hrvaški urbani dediščini. Pričevanja o preteklosti Šibenika in okolice so zbrana v mestnem muzeju. 

 

Ob 17^h sva se torej ponovno usedli v moj bolid in ga po jugomagistrali udarile nazaj proti Zadru. Čakala nas je še prireditev v Noći knjige. Ta trenutek pa medve komaj čakava, da bo noč imela svojo moč in naju bo zazibala v globok spanec.

Ksenija in Tanja.

11 . dan ali Mesto sedmih gričev

Main Library Turku

Že navsezgodaj zjutraj sva se z vlakom odpravili v 2 uri vožnje oddaljen Turku. Kot po navadi naju je na cilju pričakal – veter. S pomočjo zemljevida, ki sva ga izprosili na železniški postaji, sva z lahkoto našli glavno knjižnico  v Turkuju.

Zadar - 10. dan ali Talijani brez i in knjižnica brez sten

Ni mi jasno, zakaj Hrvati Italiji pravijo Italija, jeziku pa talijanski? Kje se zgubi tisti začetni »i«? To še moram dognati, dokler sem še v Zadru. Verjetno obstaja kakšna pametna razlaga in jaz bi jo rada slišala. Torej, italijanska skupnost v Zadru se imenuje Talijanska zajedinca in danes je napočil dan njenega obiska. Mestna knjižnica Izola uspešno sodeluje z Italijansko samoupravno narodno skupnostjo iz Izole in ko sem jim omenila, da potujem v Zadar na Mobilnost evropskih knjižničarjev, sem gospoda Silvana Saua, dolgoletnega predsednika izolske italijanske skupnosti prosila, če bi mi lahko ob tej priliki pripravil nekaj knjig iz njihove bogate knjižne produkcije. Ni mi pripravil nekaj knjig, temveč ogromno knjig, ki sva jih danes ponosno odnesli na zadarsku Talijansku zajednicu. Ta je bila po drugi svetovni vojni zdesetkana, vendar je po osamosvojitvi Hrvaške ponovno zaživela in zdaj združuje plus minus petsto članov. Skupnost skrbi za ohranjanje italijanske kulture in jezika, organizira tečaje italijanščine za otroke in odrasle, ter različne delavnice, ki niso namenjene zgolj pripadnikom italijanske skupnosti, temveč so odprte vsem, ki jih zanima italijanska kultura, jezik in civilizacija. Skupnost Italijanov v Zadru ima tudi svojo knjižnico z več kot 4000 enotami, od danes naprej pa je zagotovo bogatejša še za okoli sto naslovov.

10. dan ali Govoriti o prihodnosti z gotovostjo

Najina okrogla obletnica, 10. dan bivanja v Helsinkih, je bila prav nekaj posebnega. Ogledali sva si dve knjižnici: Helsinki University Library / Kaisa in Helsinki Central Library. Morda je na tem mestu nujna opomba: Helsinki Central Library res še ni zgrajena, a vse »dogajanje« v okviru projekta Central Library Project jo naredi tako zelo resnično!

Ker ni nujno, da mora biti vedno vse lepo po vrsti, in ker so vtisi le premočni, začenjam na koncu, pri predstavitvi projekta izgradnje Helsinki Central Library. Imeli sva enkratno priložnost spoznati vodjo projekta Pirjo Lipasti, umirjeno priletno gospo, ki ji je, kot nama je zaupala, v čast sodelovati pri tako velikem in pomembnem projektu, s katerim se aktivno ukvarja že dobrih 6 let.     

Dan 9 - Vsi drugačni, vsi privlačni

Pred več kot 10 leti, ko sem še učila v srednji šoli, sem imela kolega, ki je poučeval zgodovino in je bil slep. Bil je sposoben samostojnega življenja, vtem ko je imel za kakšen kompleksnejši podvig tipo iti nekam, kjer še ni bil, na voljo tudi spremljevalca. Takrat se sploh nisem preveč ukvarjala z mislijo, kako oziroma iz česa se je ta tip sploh učil? Vse od takrat pa do danes, ko sem na oddelku za slepe in slabovidne ter druge invalidne osebe v Znanstveni knjižnici Zadar spoznala Denisa Rudića, knjižničarja in psihologa, ki je slep, nisem več srečala slepega človeka. Tudi knjižnice za slepe in slabovidne nisem nikdar v življenju obiskala, sem pa lani v Delu prebrala spodbudno novico, da se je prav ta knjižnica preselila v boljše, večje prostore, kjer lahko nudi varno, udobno in ustrezno središče za druženje, izobraževanje in kulturna doživetja tudi osebam, ki ne vidijo, ali vidijo slabo, ali imajo motnje v branju. In to je, priznam, bolj ali manj vse, kar sem do sedaj vedela o organiziranosti knjižničarstva za slepe in slabovidne.

9. dan ali Vsak se lahko kdaj zmoti

Pasila Library

Ta teden dneve začenjava v glavni knjižnici Helsinkov, v Pasila Library. Ob deveti uri naju je pričakala Lea, ki nama je obljubila ogled knjižnice. Ustavile smo se v 5. nadstropju, kjer sva s Polonco ob kavi in čaju izvedeli več o Leinem delu.

8. dan ali Nihče ni popoln


Tudi ta ponedeljek sva začeli v Pasila Library – s to razliko, da tokrat nisva zgrešili cilja. Pravzaprav sva bili tam že tretjič in tudi helsinški potniški promet je za naju že mala malica.

Libraries.fi

V družbi prijetnega g. Mattia Sarmele najprej popijeva kavico in čaj. Vodja pisarne in glavni urednik spletne strani libraries.fi že takoj na začetku hiti razlagati, da angleški vmesnik ni ažuriran, poleg tega je vsebinsko zelo okrnjen.

8. dan ali knjižničarji na poti po Zadru

S Ksenijo sva danes zopet zelo zgodaj „lovili dan“; prebudilo sva se namreč v sončno jutro, ki je prineslo svežino tako v temperaturah kot tudi v najini »mobilni« energiji, ki sva jo pridobili tekom malo bolj dalmatinsko/umirjenega vikenda. 

Dan 6 in 7 – Dež in sonce v Zadru

S Tanjo sva se veselili vikenda, saj med tednom, več kot za kakšen sprehod po mestu, čisto zares, nisva imeli časa. Sama sem sicer mnenja, da časa imamo vsi toliko, kolikor si ga vzamemo, a najina zadarska mentorja sta svoje mentorsko poslanstvo vzela nadvse resno, kot da ne bi želela pokazati, da Dalmatinci znajo v življenju tudi uživati in ne zgolj delati; in ko je končno napočil vikend, nama je zagodlo vreme. Sobota je minila v znamenju dežja, močnih nalivov in iskanju suhega zavetja. Tako da naju dejstvo, da imava/sva imeli delovno soboto (do 13h), ni čisto nič tangiralo. Danes, v nedeljo, pa se je že pokazalo sonce in sva tudi me planile na prosto. V Zadru že mrgoli turistov iz vsega sveta in od domačinov, ter naju, se ločijo zlasti po tem, da pri niti še 18-ih stopinjah in ob burji samozavestno glumiju prolječe v odpravi a la kratke hlače in sandali, med tem ko so domačini, ter medve, še v plaščih ali bundah.

Zadar - 5. dan ali tour po izposojevališčih in Knjižnici Državnega arhiva

Če danes s Tanjo ne bi imele en tak ornk Tour de Zadar in če jutri ne bi imele na sporedu delovne sobote v Gradski knjižnici Zadar, bi morda s Tanjo sedaj norele na koncertu zafrkantskih reških rokerjev Let 3, ki drevi koncertirajo v Zadru. Ker naju prav zanima, če še vedno svoje genitalije zaklepajo v kletke? Kakorkoli že, danes naju je ultra prijazen multifonkcijski knjižničar Ante Kolanović, v super delux srebrnem službenem Peougeot Partnerju, popeljal na Tour po Zadarskih ogrankih, kot v zadarski gradski knjižnici imenujejo svoje dislocirane enote oziroma izposojevališča. Te so štiri in vsaka ima svoje specifike.

5. dan ali Knjiznica na vsakem vogalu

Vallila Library

Dan sva zaceli precej pozno, saj sva bili sele ob 10. uri dogovorjeni v Vallila Library, kjer sta naju sprejela vodja knjiznice Harri in Nadia. Odvec je ponavljati, da sta bila oba prijazna in polna koristnih informacij. Knjiznica je nastala leta 1991 v delavski soseski, v kateri v casu nastanka knjiznice ni bilo prav veliko otrok.

4. dan ali O knjižničarjih

HelMet je mreža 64-ih splošnih knjižnic, ki delujejo na območjih Helsinkov, Espa (Espoo), Kauniainena in Vante (Vantaa). To pomeni, da izvajajo storitve za več kot milijon prebivalcev.

Sello Library in Entresse Library sta knjižnici, ki delujeta na območju Espa.

Nabava, obdelava, Ameriški kotiček, Zbirka Delmata in pomladno drevo

Nobena knjižnica ne more brez nabave in obdelave gradiva. Niti zadarska, ki svojo knjižnično zbirko gradi z nakupom oziroma s sredstvi, ki jih knjižnici namenita občina in ministrstvo za kulturo, določen delež nabave se izvaja z lastnimi sredstvi, v porastu so darovi. Občasno knjižnica odpisane knjige, ali knjige, ki jih dobi v dar in jih knjižnica ne uvrsti v zbirko, prodaja za simboličnih 5 ali 10 kun, s čimer sicer ne obogatijo, se pa zavedajo, da je tudi nekaj malega bolje ali več kot nič. Sistema javnih naročil ne poznajo in si ga ne želijo.

Oddelek za nabavo in obdelavo v Gradski knjižnici Zadar skrbi za nakup in obdelavo gradiva za osrednjo knjižnico, za vse 4 enote – Ploče, Bili Brig, Crno in Arabnasi, ter za oba bibliobusa. Vesna, ki v zadraski gradski knjižnici vodi oddelek za nabavo in obdelavo, je dejala, da z redno in kakovostno nabavo, ter strokovno obdelavo želijo zadovoljiti kulturne, informacijske in zabavne potrebe uporabnikov.

Knjiga v điru

Najin tretji mobilni dan je minil v ritmu vožnje z biliobusoma, ki potujeta pod sloganom »Knjiga u điru«, za katerega je Gradska knjižnica Zadar leta 2007 prejela posebno IFLino priznanje oziroma nagrado. Avtor logotipa je kreativec in piarovec knjižnice Mladen Masar, takozvani Sarma, ki je ob tej priložnosti tudi eden izmed najinih mentorjev v projektu Mobilnosti evropskih knjižničarjev.

V zgodnjem sredinem jutru sva se s Ksenijo torej ločili in prisedli v vsaka »svoj« bibliobus – jaz sem se s kolegom Markom odpravili proti otoku Pašman, Ksenija pa z drugim kolegom, prav tako Markom, v zaledje Zadra – Marko je očitno v Zadru več kot zelo pogosto ime J . Poleg Branimirja,, Antonia in Ivana.

3. dan ali Umetnost na posodo

Rikhardinkatu Library

Danes sva si ogledali le eno knjižnico - v samem centru Helsinkov se med številnimi trgovinami s čudovitim izdelki finskega porekla dviga izjemno stara zgradba, ki je pravzaprav ena najstarejših v Helsinkih. V njej že od samega začetka (1881) domuje knjižnica. Seveda je bila že večkrat prenovljena, zadnja večja prenova je bila leta 1968. Notranjost knjižnice je precej temačna (visoki stropi, rjave stene, velika okna s težkimi zavesami), vendar stoječe luči (in ostala razsvetljava) ustvarjajo prav posebno, nekoliko skrivnostno ozračje. Rikhardinkatu Library je bila do leta 1986 glavna knjižnica v Helsinkih, vse do ustanovitve Pasila Library.

2. dan ali Ko ne gre vec zgolj za knjige

Pasila Library

Danes sva takoj nasli cilj. Najbrz, ker sva bili tu ze vceraj. Ob deveti uri so naju v glavni knjiznici, Mestni knjiznici Helsinki, sprejeli Marja, Laura in Tuija. Glavna tema pogovora so bile e-knjige in drugo e-gradivo.

Marja je pionirka na podrocju e-gradiv. Njen glavni cilj je bil, ne zgolj priblizati e-gradivo uporabnikom, pac pa cimbolj poenostaviti pristop do e-gradiv, baz in izposojo samo.

Knjižnica, v kateri je Gibonni izposojevalec

Imeti Gibonnija na izposoji, pa četudi le za pol ure, je tako kot če bi pri nas na izposojo vskočil Jan Plestenjak, pa čeprav samo za pet minut, a pri nas Jan obiskuje sobo stodve, za knjižnico pa ne vem. Hočem reči, kako pomembno je za knjižnico imeti suport tudi iz strani kakšnega »estradnika«, zaradi mene tudi, če glasba slednjega ni po mojem ali tvojem okusu, in to v Zadru znajo. Obvladajo delo z javnostmi in imajo podporo širše javnosti, družbeni kapital v Zadru kotira visoko. Na splošno sem dobila občutek, da vedo, kje so, kaj počno in kam še želijo priti. 

Imajo tudi smisel za humor. S Tanjo so naju označili za edini slovenski knjižničarki, ki še nista obiskali zadarske gradske knjižnice. Ta je, kot sem že zgoraj namignila, precej dobro organizirana, zaposleni pa so predani svojemu delu. Sicer imajo vse pogoje za  to: knjižnica je od leta 1999 na novi lokaciji, prostorska stiska je šele začela trkati na vrata, kriza jim sicer kaže zobe – a komu jih ne? Zame in za Tanjo, ki prihajava iz majhnih knjižnic z 8 oziroma 13 zaposlenimi, kjer vsakdo počne vse in še kaj zraven, je to, da si kot knjižničar osredotočen na svojo dejavnost, na primer promocija dejavnosti in odnosi z javnostmi, ali delo z mladimi uporabniki in bralni klub za mlade bralce, sanjarska želja. A tako je v velikih knjižnicah, ne zgolj v Zadru, tudi v Sloveniji. V Zadru sem že danes, to je v prvem dnevu mobilnosti, spoznala nekaj praks, ki bi jih z veseljem vpeljala v svoje okolje, in sicer organizacija in načini dela v »klubih čitatelja«, zanimive so bile tudi »brezplatne repeticije«, to so brezplačne inštrukcije, ki jih nudijo pedagoški delavci v posebno urejenih učnih sobah, ali pa tudi sociološki večeri in podobne prireditve, ki širijo splošno razgledanost. Jutri se veselim »morskog utorka«. Izolska knjižnica je tudi morska knjižnica in kdove, morda dobim kakšno fajn idejo, ki jo lahko prenesem v našo prakso. 

Kar Zadarsko knjižnico dela posebno je tudi to, da se ceni delo prav vsakega zaposlenega. Tako je na primer hišnik prejel priznanje za najlepše urejeni vrt v Zadru. Nanj in njegov vrt so ponosni prav vsi sodelavci. Na tem vrtu se nahaja prikupna atrijska kavarna, dober primer javno-zasebnega partnerstva, ki nudi branje ali klepet ob kavi ne samo obiskovalcem knjižnice, temveč tudi sodelavcem knjižnice, ki se tu neformalno srečujejo med odmorom za malico.  

Prvi dan je torej minil v spoznavanju novega okolja in zanimivih praks. In to je šele začetek. 

Ksenija in Tanja

Začelo se je

Noro, pol ekipe mobilcev je že po svetu. Prvi par na mrzlem severu v deželi tisočerih jezer in drugi na toplem jugu, kjer je poletje sigurno že z eno nogo stopilo na ulice Zadra. Ne morem verjeti, da se je stvar resnično začela.

Po drugi strani pa sem se ravno zato prijavila na ta razpis. Da grem preko meja, svojih in tistih, zapisanih po zakonih.

Midva s Klemenom, greva na pot zadnja, tako da imava še skoraj cel mesec časa, da se pripraviva na potovanje. Gostovala bova v najjužnejši točki 'zemljevida mobilnosti', med delovnimi  in prijaznimi Katalonci. Vendar vse ob svojem času, o Barceloni bo še čas pisati.  

Naj bodo tokrat moje besede namenjene prvim štirim mobilkam.

Punce, korajžno! V mislih sem z vami, malce vam zavidam, pa vem, da me vse lepo še čaka … Pazite nase.

Katja

1. dan ali Prostor ljudem!

Library 10

Za začetek dneva sva zgrešili cilj. Prispeli sva namreč v glavno mestno knjižnico - Helsinki City Library / Pasila Library. Po dolgi vožnji s tramvajem sva prispeli v Library 10, ki se nahaja v neposredni bližini glavne železniške postaje.

Sprejela sta nas zgovorna in prijazna Noora in Harii. Predstavila sta nama finski knjižnični sistem in podrobneje Library 10. V knjižnici je zaposlenih 26 ljudi, vsi so mlajši od 40 let, 70 % je moških. Vizija knjižnice je "Prostor ljudem". Knjižnica je odprta 80 ur tedensko, in to vsak dan v tednu (sobota in nedelja od 12. do 18. ure). Čeprav je knjižnica na tej lokaciji šele od 2005, se je v tem času zgodilo veliko sprememb: ena od teh poteka prav zdaj.

Evo, še to napišem pa grem - v Zadar

V letu 2014 se me je na poklicnem področju loteval nek črv nezadovoljstva. Kaj točno me je mučilo, niti ne znam povedati. Ampak ko začnem njurit, sem zares grozna. Hm, je že res, da sem v knjižnici zaposlena že deseto leto, pravzaprav skoraj enajsto, in da imam neznansko srečo, ker se v knjižnici posvečam strategijam vseživljenjskega učenja v knjižnici (se sliši fensi, a?), kar v praksi pomeni, da tedensko organiziram raznorazne dejavnosti neformalnega učenja za odrasle v knjižnici, na katerih tudi sama izvem veliko koristnega in uporabnega. Obenem počnem še druge reči, skratka ni mi dolgčas, a najbrž sem, kako bi rekla, bolj nemirnega duha in če nimam nenehnih impulzov in spodbud, se začnem hitro dolgočasiti, kar ni v redu niti zame, niti za tiste, ki me obkrožajo. Dasiravno vem, da smo vsi sami krojači svojega življenja. Ampak to vedenje mi nič ne pomaga, ko me daje črv nezadovoljstva.

Kakorkoli že, moja direktorica, ki je bajduej izjemno rahločutna, je ta moj črv nezadovoljstva začutila in me spodbudila, da se prijavim na projekt Mobilnosti evropskih knjižničarjev. In sem se. Zdaj sem tukaj. Prvič v življenju pišem blog. Sprava sem imela pomisleke, ker nisem ravno fenica družabnih omrežij, ampak zdaj sem se sprostila in mi je okej. Sej blog ni družabno omrežje, ne?

Jutri s Tanjo potujeva v Zadar. Gostila naju bo Gradska knjižnica Zadar. Nikoli še nisem obiskala Zadra. Tudi spletno stran gradske knjižnice sem prvič obiskala v februarju (ali januarju?), ko sem potrebovala podatke za spisek interesnih dejavnosti v času mobilnosti. Očigledno (sem se že naštelala na hrvaščino) je za vse enkrat prvič. Verjamem, da bo ta izkušnja mobilnosti zame vir navdiha in novih spodbud ter zakladnica najlepših spominov.

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila Bredi - za vse: za ponujeno priložnost, za strokovnost, s katero nas je usposobila, da smo postali bibliomobilci, za prijaznost.

Poloni in Sabini, ki prav tako gresta jutri na pot na sever Evrope, želim Hyvää Matkaa, kar v finščini pomeni srečno pot (v prevodu google prevajalnika) in Hyvää Jatkoa - vse dobro, z ostalimi pa se itak beremo.

LP, Ksenija.

Tik pred zdajci

Zdi se, da je bilo včeraj, ko sem izvedela za projekt mobilnosti knjižničarjev. Več o samem projektu in njegovi izvedbi je pisala že kolegica Tanja Mikolič. V nedeljo pa s Polonco že odhajava v Helsinke!

Prva objava pred odhodom :)

Sem Tanja Mikolič, bibliotekarka, v sevniški knjižnici zaposlena od leta 2012. Zelo rada potujem, veseli me učenje novih jezikov in seveda kultur, predvsem pa sem prepričana, da mi bo mednarodna mobilnost knjižničarjev v programu Erasmus+, pod okriljem katerega nam je finančno omogočena možnost dvotedenske mobilnosti, pripomogla pri pridobitvi novih izkušenj in tudi mednarodnih spoznanj.