sreda, 06. maj 2015

Skok prek Øresunda

Danes sva prečkala Øresundsko ožino in se z vlakom, ki se je nekaj časa izdajal za podmornico popeljala v Malmö. Na tamkajšnji centralni postaji naju je pričakal Jacob, najin vodnik in mentor v eni osebi. Jacob že nekaj let živi v Malmoju, kamor ga je popeljala ljubezen, na delo pa se vozi v Taarnby. Naša prva postaja je bil Garaget. Sicer mu lahko rečemo tudi knjižnica, vsaj nama pa se je zdelo, da je mnogo več. Nahaja se v nekdanji tovarni strojev, ki jo je po koncu proizvodnje naseljevalo več aktivnosti, med drugim je bila tudi garaža za vlake, po kateri je knjižnica dobila današnje ime. V letu 2005 so začeli zbirati ideje in pobude, s kakšno vsebino bi zapolnili star objekt, ki je že začel propadati.


Sprožili so kampanjo in začeli zbirati predloge okoliškega prebivalstva. Predel, kjer se nahaja Garaget je po švedskih standardih območje, kjer živi socialno šibko prebivalstvo, večinoma imigranti, in kjer je stopnja brezposelnosti visoka.

Med predlogi, ki so se gibali v območju od kegljišča pa do zavetišča za zapuščene hišne ljubljenčke je prevladalo večinsko mnenje, da mora stara stavba služiti kot prostor srečevanja in izmenjave idej. Preuredili so jo v knjižnico, ki pa je glede na želje in potrebe uporabnikov dobila zelo svojevrstno podobo.

Ponudba v tej knjižnici posebne sorte je raznolika. Knjige niti nimajo osrednjega mesta. Skoraj pomembnejša je njena vloga nekakšnega središča za srečevanja. Na fasadi lahko preberemo njihove 3M-je, mängfald (raznolikost), mörten (srečevanje), möjligheter (priložnosti).






Ko stopiš skozi vhodna vrata se ti zazdi vse nekako domače. Težko presodiš, kje se konča izposojevalni pult in začne kavarna. 
Tukaj se na udobnem in večinoma rabljenem pohištvu srečujejo vse generacije. Eni pridejo sem delat domačo nalogo, drugi pripeljejo otroke v njihovo igralnico, spet tretji se udeležijo ustvarjalnih delavnic, najbolj trdovratni ne-bralci pa si pridejo izposodit udarni vrtalnik. Da prav ste prebrali, v Garagetu si lahko izposodite tudi orodje.

To je prostor, ki je po koncu odpiralnega časa na voljo lokalni skupnosti. Če vas zanima npr. politični film, se lahko danes ob 20-ih udeležite projekcij, čeprav boste najbrž v tako kratkem času le s težavo privandrali do Švedske, ob sredah pa se lahko zvijate kot preste pri urah joge. Tudi tukaj je vse premično. Vse police, ki se bolj kot natlačene skladovnice zdijo kot prodajne galerije so na kolesih. Anders Johansson, ki nam je predstavil njihov koncept pravi, da je tak način postavitve gradiva mnogo bolj "browser friendly". Njihov pogled na stvari je precej drugačen od našega. Kot rečeno vse je podvrženo željam uporabnikov. Več kot 50 % gradiva na primer nabavijo po željah obiskovalcev in vsaka knjiga je v njihovi zbirki največ dve leti, no vsaj načeloma.


        



Matjaž in Urška





Ni komentarjev:

Objavite komentar