Dan 7: Potrebujete potni list? Dobite ga v knjižnici Rentemestervej

Kopenhagensko sonce se je odločilo rezervirati svoj termin zgolj za delovne dneve v tednu. Po deževnem in vetrovnem vikendu smo se ponovno odpravili raziskovat dansko knjižnično pokrajino. Če boste kdaj zmenjeni s kom na kopenhagenski glavni železniški postaji potem vas bo vsekakor čakal pod veliko uro, ki visi nad osrednjim delom postaje. Če pa kot novoprišli slovenski knjižničar niste seznanjeni s to razširjeno dansko navado boste morali malo pocapljati naokrog in na koncu uporabiti mobitel, da se sestanete s svojim mentorjem. Ta vloga je danes pripadla Carstenu, IT-managerju iz taarnbyske knjižnice.

Izpod ure smo se odpravili v severni del mesta v kulturni center Rentemestervej, kjer domuje tamkajšnja knjižnica. Otvorili so jo leta 2011. Pod isto streho se nahajajo še lokalna radio in TV postaja, pisarne neke vrste krajevne skupnosti, restavracija pa še kaj bi se našlo. Stavba centra je delo znanega danskega arhitekturnega kolektiva COBE, ki mu je uspelo elegantno združiti staro zgradbo, kjer je že prej domoval tamkajšnji kulturni center z novim modernističnim prizidkom. Del zunanje in notranje fasade starega dela je poslikal graffit-mojster HuskMitNav. V notranjosti široko stopnišče blaži prehod med starim in novim ter deluje kot povezovalni element.

Kopenhagenske mestne oblasti v zadnjem času bolj in bolj težijo k združevanju kulturnih institucij in storitev upravnih organov. Menijo namreč, da je še posebej v predelih, kjer je kupna moč manjša in sestava prebivalstva precej mešana, potrebno oblikovati močna kulturna središča, ki so sposobna privabiti čim več ljudi z različnimi potrebami. Knjižnice tako prevzemajo določene storitve, ki so bile prej zgolj v domeni upravnih organov. V knjižnici Rentemestervej vam lahko poleg izposoje knjig in uporabe računalnikov izdajo tudi vozniško dovoljenje ali potni list. Še več, če imate pričesko pripravljeno se lahko v posebni kabini tudi fotografirate za omenjene dokumente.

V knjižnici se med drugim pripravljajo na volitve. Tam lahko oddate svoj glas, če se volitev slučajno ne morete ali nočete udeležiti na nedeljski dan, ko peljete družino in psa na morsko obalo.Vpeljava novih upravnih storitev je zahtevala veliko reorganizacije in izobraževanja zaposlenih, da so lahko kompetentno kos novim nalogam knjižnice. 

"From collection to connection."

Knjižnica in kulturni center v Rentemesterveju delujeta po posebnem urniku. Med tednom sta odprta od 8.00 do 22.00 vendar je le čas od 10.00 do 19.00 namenjen ljudem, ki dejansko potrebujejo pomoč strokovnega osebja. Ves ostali čas knjižnica deluje povsem samopostrežno. Če na primer malo pred deveto pocukate za rokav knjižničarja vas bo ta prijazno opozoril, da je zaposlen z drugimi zadolžitvami. Tak način dela jim omogoča, da lahko z omejeno kadrovsko zasedbo podaljšujejo odpiralni čas. Po 19.00 lahko v stavbo vstopajo člani knjižnice s svojo izkaznico, v prostorih pa imajo tudi redarja, vendar tam ni nobenega od redno zaposlenih.  

Vzdušje v knjižnici je prijetno in sproščeno. Ta ugotovitev je seveda subjektivne narave, ampak, ko potegneš črto pod vso arhitekturo, moderno opremo in usposobljeno osebje je ravno pristni občutek tisto kar loči prostor v katerem se rade volje zadržuješ od tistega, kjer se zadržuješ zgolj zaradi nuje. 

V pritličju novega prizidka se nahaja pult, kjer lahko obiskovalec najde vse potrebne informacije in se posluži upravnih storitev. Poleg pulta so tri vrste polic, kjer člane knjižnice na s številkami označenih policah čaka njihovo rezervirano gradivo, ki si ga vzamejo in izposodijo kar sami. Prav tako v pritličju domuje oddelek za najmlajše, t.i. Votlina (Grotten). Prostor je nekoliko temačen saj ga oklepa zlati arhitektonski plašč zgradbe in premore le eno okno. Kljub pomanjkanju naravne svetlobe pa prostor ne deluje turobno. Uporaba živahnih barv in razgibana postavitev modularnega pohištva mu dajeta tisti ščepec razigranosti, ki otroke vabi, da prostodušno brskajo po gradivu in se prepuščajo amaterskim alpinističnim podvigom. 

 

V prvem nadstropju domuje manjši informacijski pult in velik prostor, kjer se poleg glasbene zbirke razprostirajo velike mize za katerimi se zadržujejo povečini študentje s svojimi prenosniki. Skozi tunelu podoben prehod se odpira pogled na belo sobo. To je oddelek namenjen osnovnošolcem, kjer se na sredini ponovno ponovi motiv ogromnih delovnih miz, ki jih lahko otroci uporabljajo za pisanje domačih nalog, branje ali pa druge dejavnosti. Pri pisanju domačih nalog jim pomagajo tudi prostovoljci, ki sodelujejo s knjižnico. Police za knjige so postavljene zgolj ob stenah in obiskovalcu dajejo vtis, da je preprosto obkoljen z zidovi literature. V tem prostoru se, kljub temu, da so osnovnošolske klopi zapustili že davno, radi zadržujejo tudi študenti.

V drugem nadstropju je oddelek za odrasle. Ozemlje leposlovja je vklenjeno v mehak lesen objem. Tukaj se med policami skrivajo udobni kotički, kamor se lahko zatečejo iskalci miru in tišine. Strokovna literatura pa se naprej po hodniku na kovinskih policah drži zase v bolj svetlem delu nadstropja. Tik pod podstrešjem se nahaja ogromna večnamenska dvorana, ki služi za njihove raznovrstne dogodke, oddajajo pa jo tudi drugim, pod pogojem, da so vsi njihovi dogodki dostopni širši javnosti. Torej, če hočete praznovati rojstni dan in iščete primeren prostor boste morali iskati dalje.

V delu stavbe, kjer je bil prej stari kulturni center so prostori za delavnice in pa pisarne zaposlenih v knjižnici, ki so od ostalih prostorov ločene s stekleno steno in dajejo občutek, da se zaposleni ne skrivajo pred obiskovalci.

V pritličju stare zgradbe imajo tudi kavarno oziroma restavracijo, kjer lahko popijete kavo in pojeste kaj toplo hranljivega. Z restavracijo ne upravlja knjižnica temveč zunanje podjetje v njej pa so zaposlene predvsem osebe s posebnimi potrebami. To je zanje dobra izkušnja in hkrati priložnost in način, da spoznajo, da so lahko uspešni tudi v stvareh, za katere so včasih mislili, da jih ne zmorejo.

Druga postaja današnje karavane je bil fablab (fabrication laboratory) v Hiši kulture v okraju Valby. koncept fablabov je dokaj nov. V Evropo je ideja prišla iz ameriške univerze MIT. Obstajajo določeni kriteriji na podlagi katerih lahko vaša "delavnica" prevzame naziv fablaba.

V njih ni prostora za komercialno produkcijo temveč so namenjeni posameznikom in razvijanju njihovih zamisli. To je prostor, ki vsakemu omogoča dostop do naprav in orodji, ki bi si jih drugače le stežka privoščil. V tamkajšnjem fablabu premorejo na primer 3D tiskalnike, laserski rezalnik, neke vrste 3D skener, rezalnik za izdelavo elektronskih vezij, vse vrste električnih naprav, v kleti imajo celo CNC stroj za obdelavo materialov velikosti 240x140 cm, na voljo pa so tudi šivalni stroji in stroji za vezenje, ki jih lahko krmiliš preko računalnika. Zanimivo, da so ob nabavi predvidevali, da bodo šivalne stroje uporabljale predvsem gospe v zrelih letih, izkazalo pa se je da so največji uspeh poželi pri fantih, ki so na njih šivali raznorazne kostume svojih priljubljenih superjunakov.

Poleg tega "hi-tech" predela fablava se skriva še "low-tech" predel kjer se nahajata prostor oblikovanje gline in slikarski atelje. Tudi v prostore fablaba lahko posamezniki vstopajo, ko tam ni več osebja in uporabljajo opremo. Nekatere naprave so zaradi zahtevnejšega načina rokovanja in nevarnosti za okvare sicer na voljo zgolj t.i. superuser-jem, ki pa potem nadalje usposabljajo druge uporabnike.

Koncept fablaba namreč temelji na sodelovanju in širjenju znanja med uporabniki. Tukaj osebje ne poučuje temveč zgolj nudi podporo uporabnikom, ki so drugače prepuščeni sami sebi in svoji vedoželjnosti. učijo se v procesu poskusov in napak in na ta način najbolj spoznajo delovanje naprav, ki so jim tam na voljo.

Matjaž in Urška