V današnjem času so dnevi, ko dejansko potuješ, nenavadni, pravzaprav shizofreni. Zjutraj vstaneš, zraščen z življenjem, ki te obroža, sredi dneva nekaj deset minut z aviona opazuješ alpsko pokrajino, dolino reke, ki čez stotine kilometrov teče skozi tvoje mesto, mnoga ledeniška jezera, ki jih obkroža urejeno švicarsko podeželje s palisado gora v ozadju, in potem pristaneš onkraj izliva reke Llobregat. Šele potem se v bistvu preseliš. Tukaj je majska svetloba drugačna, močnejša, in piha topel vetrič, zraven je morje in mesto, ki je že od daleč videti posebno.
S Katjo sva srečno prispela na najjužnejšo točko letošnje knjižničarske mobilnosti. V Barceloni sva oba prvič in obema je nemudoma zlezla pod kožo. Najin domicil sva poiskala kar peš; iz Plaçe de Catalunya sva jo udarila čez središče, nato čez Barri Gòtic in pristala v El Bornu ter v popolnoma prenovljenem študentskem domu/hostlu
Barcelona Resident na ulici Tantarantana. Človek se tu hitro spet počuti kot študent. Ne gre toliko za zabavo in brezskrbnost, ampak za brbotanje, igrivost, polnokrvnost, radost do življenja. Takšne kombinacije vsega tega ne najdeš niti v starih mestih ob Jadranu niti po Italiji. V glavnem: drugače je in očarljivo, predvsem pa paše. Da bova jutri, ko se začne delo, točna, sva poiskala tudi prostor najinega prvega sestanka z gostitelji. Težko bi si predstavljal bolj centralno pozicijo:
Biblioteques de Barcelona imajo svoj sedež na La Rambli, nasproti tržnice Boqueria. Utrujena, a hrkati napolnjena z novim, sva malce posedela ob morju. Jutri je ponedeljek, jutri bo prava "Hola, Barcelona!"
Ni komentarjev:
Objavite komentar