Dan je bil intenziven tako s "teoretskega" kot praktičnega vidika. V dopoldanskem času sva se srečala z gospodom Juanjojem, človekom, ki ob pomoči še treh zaposlenih koordinira dejavnosti in dogodke v mreži 40 knjižnic. Čeprav smo se pogovarjali v španščini, sva uspela razbrati koncept in rdeče niti njihovega pristopa. Dejavnosti imajo razdeljenje med odrasle in otroke, vsaka od teh delitev pa ima še razdelane in vsebinsko obsežne sklope. Če imaš vpogled v naravo takšnega dela, najbolj fascinirajo programske knjižice, ki jih izdajajo bodisi ločene na posamezne programske segmente, bodisi izhajajo združene - in to za tri mesece vnaprej! Zanimiv pristop je tudi ta, da 4/5 programa za vse enote pripravijo v centrali, petino pa prepustijo posamezni knjižnici, ki pozna potrebe in naravo okolja, kjer deluje. Juanjo je poudaril, da ima kulturni program pri njih veliko težo, knjižnice pa so zelo dejavne v povezovanju z drugimi kulturnimi institucijami. To potrjuje praznik katalonskega zavetnika Sv. Jurija (Sant Jordi), ko 23. aprila praznujejo dan knjige in literature. Trenutno poteka teden poezije in naslednji torek sva povabljena na prireditev v Palau de la Música Catalana, kjer bodo nastopili svetovno znani pesniki in pesnice. Priložnost bova imela v živo (ponovno) videti Charlesa Simica, kar se Juanjoju ne zdi nič kaj posebnega. Gostje knjižnice so namreč največja svetovna literarna imena a la Julian Barnes, Salman Rushdie, Claudio Magris, Ismail Kadare... Fascinantno!
Prva knjižnica dneva, ki sva jo obiskala, je bila Francesca Bonnemaison. Gre za enoto v starem delu mesta, ki je umeščena v starejšo meščansko palačo. Njen fokus je feminizem in enakost med spoloma. Razlog zanj je življenje in delo njene ustanovitejice, ki je bila začetnica izobraževanja za ženske v Kataloniji. Njeno poslanstvo tudi danes nadaljujejo z zbiranjem in dograjevanjem zbirke na to temo. Posebno pozornost poznost namenjajo dvema, z ženskami povezanima, praznikoma, 8. marcu in 25. novembru, ki je Dan proti nasilju nad ženskami. Povsod se čuti duh feminizma, čeprav osebje ni nenaklonjeno moškim obiskovalcem - moške imajo celo zaposlene.
Izjemno zanimiva in navdušujoča izkušnja je bil obisk moderne enote Trinitat Vella-José Barbero. Ne gre namreč za klasično knjižnico, ampak v veliki meri za socialno institucijo, ki je tesno povezana z okoljem, močno zaznamovanim z revščino in imigranti. Poleg bibliotekarjev je stalna članica ekipe tudi socialna delavka, ki pomaga pri (mikro)vključevanju ter izobraževanju otrok in mladostnikov. Glavno prepreko sicer postavljajo velike kulturne razlike, a zanimivo komunikacija ni problem - vsi namreč govorijo in razumejo katalonsko. Prav tako unikaten je angažma na področju družbenega ozaveščanja in promocije državljanskih pravic ter dolžnosti. Družbena angažiranost je namreč tradicionalna karakteristika te skupnosti.
Za konec sva se znašla še v okolišu Sant Andreu, v knjižnici Ignasi Iglésias-Can Fabra. Njen fokus je zabavenejši, saj na svojih policah gostijo največjo zbirko stripov in mang. Podobno kot feminizem v središču mesta, so tukaj v vseh segmentih prisotni stripi. Tudi npr. pri bralnem klubu. Pogledala sva si zanimivo razstavo, kako nastane manga, v določenem trenutku pa sva bila obkrožena z najbolj znanimi junaki mange. Ob pogovoru sva jim predstavila tudi našega najbolj znanega stiparja - Mikija Mustra. Super ideja se nama je zdel tudi mednarodni bralni klub; preko videokonference namreč razpravljajo o posameznem romanu tako katalonski bralci kot njihovi sovrstniki iz Kolumbije.
Se beremo jutri,
Katja, Klemen
Ni komentarjev:
Objavite komentar