El sisè día

Mediteranska leženost je za barcelonske knjižničarje rezervirana samo za nedeljo. Dan sva preživela delovno, že pred deveto sva sedla na vlak in se odpeljala do mesteca Sant Cugat del Vallès. Na postaji smo se srečali z direktorico Assumpto in Ester iz oddelka provincialne službe, ki se ukvarja s knjižnicami, njihovo vpetostjo v okolje in jim pomaga pri načrtovanju in realizaciji ciljev ter storitev. Obe gospe sta se izkazali za čudoviti vodički, ki sta nama med vožnjo proti dvema enotama zunaj mesta izčrpno razložili še nerazjasnjene pojme, ob tem pa povedali še marsikaj izven konteksta knjižničarstva. Za leitmotiv dneva se tokrat niso izkazale knjižnice, ampak Monserrat. Vzpetino, ki od daleč izgleda kot narobe obrnjen list žage (kar se skriva tudi v imenu samem) in na kateri stoji najbolj znani katalonski samostan, smo opazovali z vseh strani, nazaj grede pa smo ga obvozili  in prepeljali reko Llobregat, drug ključno orientacijsko točko dneva.

 

Najprej smo prispeli v mestece Igualada, nekoč pomembno industrijsko mesto s tekstilnimi tovarnami, od katerih so danes ostala samo še skladišča in zapuščene hale, v nekaterih pa še vedno uspevajo usnjarski obrati. Duhovi preteklosti seveda ne bi imeli nobene zveze s knjižnicami, če osrednja knjižnica okrožja ne bila umeščena prav v eno od teh tekstilnih tovarn. Gre za klasično zgodbo uspešnega prestrukturiranja, ki pa na dediščino ni pozabilo tako z vidika videza kot v vsebinskem smislu. Čeprav je Biblioteca Central d'Igualada predvsem izrazito moderna in privlačna knjižnica z ravno pravšnjo količino detajlov nekdanje preteklosti, pa je njen fokus domoznanstvo. Tamkajšnja ekipa je res kreativna: eno največjih domoznanskih zbirk v regiji znajo zlasti s pridom uporabiti pri svojih aktivnostih in jo nadgrajevati. Eden od primerov je ta: že dalj časa namreč zbirajo pričevanja o najrazličnejših temah in perspektivah preteklosti, s čimer ohranjajo v spominu način življenja skupnosti (recepte, igre, kako so se nekoč zaljubljali,...). Ko že misliš, da je najboljše mimo, pa na stojalu "priporočamo" najdeš še svež prevod Jančarjevega Severnega sija v katalonščini. Svet je mali.

 

Tudi druga postaja dneva, Biblioteca Municipal L'Ateneu d'Esparreguera, domuje v stari stavbi kulturnega doma, od katerega je ostalo pročelje in velikanski lestenec, ki kraljuje nad čitalnico. Knjižnica je popolnoma nova, stara dobro leto. Če se v takšnih stavbah po navadi vzpenjamo, je tukaj zgodba obratna: knjižnica sega namreč dve nadstropji v globino, kljub temu pa si bralci ne kvarijo oči z umetno svetlobo. Svetlobne jaške so hkrati izkoristili za prijetne terase, na katerih ob lepem vremu potekajo vsakršne aktivnosti, so pa to tudi zatočišča za miru željne bralce. Dokaz podpore okolje in tesne prepletenosti z njim je kip ženske, ki ga je knjižnici podaril lokalni frizer. Še en način, kako knjige predstaviti na originalen način, z malo denarja in veliko domišlije, je več 40 razstav, ki so jih knjižnčarji pripravili v sodelovanju z institucijami, trgovci, društvi in zaintersiranimi posamezniki. Svojevrsten način praznovanja prvega rojstnega dne knjižnice pa si oglejte sami: https://www.youtube.com/watch?v=j5j6dfWgg1M 

 

 

Jutri je nedelja, torej dan za razmislek in počitek.

Katja, Klemen