Biblioteques de Barcelona so namreč zelo "up to date", kar se tega tiče. Ne samo, da imajo spletno stran, ki predstavlja celotno mrežo, ampak ima svoje spletno mesto tudi vsaka enota posebej, pri dodajanju vsebin pa imajo zaposleni proste roke. Zvedela sva, da veliko energije vlagajo v virtualno identiteto, ki je v današnjem času vsaj tako pomembna kot imidž "fizične" knjižnice. Virtualni prostor ima namreč povsem svoje zahteve in razvoj, zato gostitelji pograbijo vsako priložnost, da dodajo nov kamenček v mozaiku virtualnega obraza, ki ga je treba stalno negovati. Podobno pestra zgodba kot spletna stran je/so FB profil(i), tvitajo z enega profila, uporabljajo nekakšno verzijo našega portala dobre.knjige.si, ki pri njih bazira na lahkotnejšem in subjektivnem pristopu ter se imenuje bibarnabloc. Dejavni so tudi na youtube, na ISSUU in na instragramu, ki ga uporabljajo za manj formalno podobo knjižnice. Trenutno se ukvarjajo tudi z nadgradnjo posebne brezplačne knjižnične aplikacije.
Če sva včeraj križarila po mestnem obrobju, pa sva danes turnejo po enotah začela v samem starem mestnem jedru. Knjižnica Sant Pau-Santa Creu je locirana v starem srednjeveškem špitalu iz začetka 15. stoletja, nad njo pa se bočijo čudovite kamnite gotske arkade. Okolje je zadnjih nekaj desetletij izrazito kulturno mešano, saj tu, poleg prišlekov iz različnih evropskih držav, najdemo skupnosti iz Severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Pakistana, Bangladeša ter Indije. Kulturni koktajl se pozna v knjižnični zbirki, saj vsebuje gradivo v jezikih vseh etničnih skupnosti, njihovih aktivnostih (prirejajo omizja in sestanke, na katerih soočajo različne tradicije in običaje) ter sodelovaju s predstavniki skupnosti in z lokalnimi društvi. Morda je najlepši dokaz njihove uspešnosti koledar s prazniki vseh glavnih religij in etničnih skupin.
Drugo postajo človek težko izbriše iz spomina. Ne toliko zaradi knjižnične specifike, ampak predvsem zaradi pogleda na baziliko Sagrada familia. Knjižnica z istim imenom, Sagrada Família - Josep M. Ainaud de Lasarte, se nahaja v nekdanjem nakupovalnem središču, kjer si prostore deli z javnim zavodom. Ta kljub temu, da je v privatnih rokah, skrbi za kulturno-socialni blagor okrožja Eixample. Odsrednja specifika knjižnice je prostovoljsko delo. Razložili so nama proces njihovega rekrutiranja, njihovih zadolžitev in načine, s katerimi neposredno stopajo v v stik z okoljem. Trenutno je v pripravljenosti 30 prostovoljcev, od tega pa jih je 20 aktivnih v različnih dejavnostih in projektih. Knjižnica ima na svoji policah tudi zbirko LGBT, kar označuje lezbično, gejevsko, biseksualno in transseksualno gradivo.
Zadnji postanek današnjega dne je bila enota Fort Pienc. Poleg tega, da je kompleks, v katerem domuje knjižnica, projektiral znani katalonski arhitekt in zato premore precejšnjo zbirko gradiva o arhitekturi in oblikovanju, je v ospredju njihovega delovanja kitajska skupnost, ki je v tem delu mesta najbolj zastopana. Posledica tega je obsežna zbirka kitajskih knjig, ki so jih deloma pridobili kot dar nekega kitajskega poslovneža, deloma pa si jo izmenjujo s knjižnico iz mesteca izven Barcelone, v katerem Kitajci prevladujejo. Gostiteljici sta potarnali, da je največji izziv zaprtost skupnosti. Ta je posledica obojestranskega neznanja jezika, kar vzpodbuja predsodke in stereotipe. Glavni kanal in motivacija h krepitvi stikov in k vzpostavitvi pristnejših odnosov so mlajše generacije emigrantov, ki so zaradi izobraževalnega procesa že vpete v obe kulturi.
Hasta manana,
Katja, Klemen
Ni komentarjev:
Objavite komentar