"I had this perfect dream - Un sueño me envolvió" *

S Katjo sva se odločila, da 2×5, torej 5 stvari, ki so pustile največji vtis, in 5 zadev, ki bi jih veljalo prenesti v naše okolje, napiševa še v Barceloni - četudi žrtvujeva par zadnjih ur v mestu. Verjetno bi, če bi počakala še nekaj dni, da se vtisi zložijo in misli uredijo, kaj zapisala drugače, a sva se odločila, da to narediva, ko sva še "v stvari".

Morda naj pred naštevanjem zapiševa naslednje: na profesionalnem področju je vsaka takšna izkušnja neprecenljiva in zelo hvaležna sva, da sva lahko v projektu sodelovala. Čeprav se knjižnice, problemi, izzivi in trendi, s katerimi se te (vsaj v razvitem svetu) soočajo, v resnici ne razlikujejo kaj dosti, pa so takšni notranji uvidi v drobovje kateregakoli sistema, izredno dragoceni. Veliko namreč povedo o drugih, njihovi mentaliteti, načinih, kako delajo in delujejo, hrkati pa, če hočemo, tudi veliko o nas samih. Nočeva med vrsticami reči, da pri nas zaostajamo ali kaj podobnega oz. da je drugod samo lepše in boljše. Dejstvo je, da takšne poti nujno vodijo do (samo)refleksije, ki je predpogoj sprememb. Apelirava torej na odločevalce in strokovnjake v knjižničarstvu, naj čim več mlajših ljudi, ki še iščejo svojo pot in imajo dovolj energije in domišlije za korektive, redno pošiljajo na tovrstne ekspedicije v tujino. Samo tako se obzorje v resnici širi, samo tako lahko pride do potrebnega naboja, ki sproži preskok. Seveda se vedno da po evolutivni, "ziheraški" poti, a je potem vprašanje, če smo v resnici pogledali čez planke. Seveda ne praviva, da je treba principe in izkušnje iz tujega okolja brez premisleka in upoštevanja lastnih specifik, presajati k nam. Škoda bi le bilo, da so takšni preskoki omogočeni redkim, ki potem doma, kamor prinesejo znanje in navdih (!), ne bi imeli sogovornikov in bi bili nerazumljeni.

5 najbolj impresivnih:

1. Pozicija knjižnic v Barceloni (in Kataloniji): splošne knjižnice so v tem mestu dosegle status enega ključnih družbenih institucionalnih akterjev. Očitno je, da imajo politično podporo, ki jim je tudi omogočila, da so dosegle takšen infrastukturni, strokovni in vsebinski nivo. Zelo osvežujoče je videti, da se knjižničarji zavedajo svojega družbnega pomena in so samozavestni, predvsem pa, da se tega zavedajo tudi njihovi uporabniki. Prav fokus na uporabnika je ključen, da se takšen položaj ohranja tudi v času krize. Knjižnice so torej skrajno fleksibilne, tako celota kot posamezne enote.  
2. Premislek, načrt, vrednotenje dajejo rezultate: medtem ko si pri nas vsi želimo debirokratizacije, se ta tukaj pravzaprav krepi. A ne v smislu, da ovira izvrševanje nalog, ampak v resnici nudi podporo in vzpodbuja kreativnost. Človek ima tukaj občutek, da je mogoče prav vse, po drugi strani pa hitro opaziš, da za vsem tem stojijo trdni sistemski temelji, vse je premišljeno, načrtovano, nadzorovano in ovrednoteno, zato prinaša rezultate.
3. Posodobljena socialna vloga: čeprav je kultura še vedno izjemno pomemben gradnik knjižnice, je zaradi krize zdaj v ospredju socialna vloga. A so knjižnice v Barceloni na tem področju precej več kot prostor in servis za tiste, ki težko preživijo. Gre za proaktivnost, ljudi poslušajo, jih angažirajo kot prostovoljce, pomagajo mladim, da najdejo interese. Preprosto povedano: knjižničarji delujejo več na terenu kot pa za zidovi knjižnic, manj se ukvarjajo s sabo in več z drugimi.
4. Črpanje lokalnih potencialov: oba naju je navdušila orientiranost v lokalno okolje. Vsaka od enot, ki sva jo obiskala, je namreč izpostavila, da največji delež aktivosti, ki jih pripravljajo, uspejo uresničiti s pomočjo strokovnjakov/izvedencev/ljubiteljev iz lokalnega okolja. Na ta način knjižnica zmanjša stroške, po drugi strani pa resnično poveže skupnost. 
5. Zaupanje in odgovornost: tekom štirinajstdnevnega pohajkovanja po knjižnicah sva opazila tudi, da kljub kadrovski podhranjenosti, knjižnice delujejo na povsem drugačnem nivoju. Po eni strani gre za zaupanje uporabnikom, ki so velikokrat povsem sami v prostorih (očitno je signalizacija tako dobro zastavljena, da s tem nimajo težav), po drugi pa za odgovornost samih uporabnikov. Takšen vzajemni odnos namreč kaže, da se vsi zavedajo, da knjižnice prispevajo k dobrobiti družbe. 

5 za domov:

1. Lokalna zbirka v ospredju kot sredstvo za krepitev pripadnosti lokalnemu okolju
2. Sodelovanje knjižnic z lokalnimi vinarji, kar ima obojestranske promocijske in ekonomske učinke
3. Stalna vpetost prostovljcev v delo knjižnice
4. Domišljena celostna podoba, ki je postala močna blagovna znamka, a hkrati povsem različne identitete/duše posameznih enot
5. Specificirana distribucija zbirke, ki zagotavlja njeno kvaliteto, ohranjevanje raznolikosti enot in pospešuje kroženje uporabnikov

Adios!

Katja, Klemen


* Naslov je del besedila pesmi Barcelona, ki sta jo 1992 pela Montserrat Caballe in Freddie Mercury.