El cinquè dia

 

Poznate biblijsko zgodbo, kako je zlodej skušal Kristusa? Na gori mu je ponujal vse pod sabo, rekoč: "Dam ti...." Nekako tako se v popačeni latinščini sliši njegova ponudba tibi dabo, v resnici pa gre za najvišji vrh nad Barcelono, imenovan Tibidado. Nanj sva se povzpela po priporočilu enega od gostiteljev - in zaradi bližine enote Vallcarca i els Penitents-M. Antonieta Cot, kjer sva se skupaj s knjižničarko posvetila B.B. Kingu, bluesovski legendi, ki je pravkar preminil. Fokus knjižnice sta namreč prav blues in jazz. Razlog temu je direktoričina ljubezen do tovrstne glasbe, pa tudi tradicija svetovno znanega barcelonskega jazz festivala. Poleg zbirke, je knjižnica na to temo zelo dejavna tudi v širši regiji in onstran meja dežele - celo v Franciji.

Pravzaprav je bil Tibidabo zaključno poglavje dneva. Ponovno sva začela v upravi, kjer nama je gospa Anna Porta opisala komunikacijski proces z uporabniki in mediji. Svoje delo nama je ponazorila s sedmimi bloki: promocijo rednih aktivnosti v knjižnici (baza naslovnikov e-novic presega število 300.000!), segmentom pritožb/vprašanj/pohval, ki so, zanimivo, zbrane in koordinirane s strani mestnih oblasti, nato nama je razložila principe ugodnosti, ki jih prinaša knjižnična kartica (popusti v kultrurni ponudbi mesta), ter sodelovanja in promocije preko medijev (časopisov, radia, televizije). Sledila je razlaga, kako funkcionira celostna korporativna podoba (ta je izjemno natančno določena, kar je zbrano v posebnem priročniku) in kako knjižnica sama zasluži manjkajoča sredstva (s prodajo skodelic, vrečk,...). Precej energije vlagajo v pridobivanje sponzorskega/donatorskega denarja (zanimivo je, da so uspešna podjetja zelo zainteresirana za vlaganje v kulturni sektor). Kot zadnje, a nepogrešiljive, je Ana omenila administrativne naloge.

Mene je tokrat "dotolkel" sestanek s statistikom Jordijem - zanimivo pa Katja kar vzcvetela. Kar nekaj časa smo se pogovarjali o zbiranju in obdelavi podatkov. Poleg splošnih, tudi nam znanih statistik, naju je najbolj presenetila raznolikost, večsmerna prepletenost in množica poročil, ki jih tukaj pripravljajo mesečno, tromesečno in letno, tako za lastne, interne potrebe, kot tudi za potrebe različnih zunanjih akterjev (podatki namreč krožijo in se dopolnjujejo znotraj več institucij).

Jordi (in posledično Katja) je bil tako vnet, da sva prvič zamudila na naslednji sestanek v enoto Jaume Fuster. Gre za veliko, okrožno knjižnico, katere arhitekt je bil nagrajen s pomembno nagrado FAD. Njen duh prepeva vseživljenjsko izobraževanje uporabnikov. Premorejo zelo dodelan program, ki spremlja uporabnike od starosti 3 let do konca srednje šole, potem pa se njihovo pridobljeno znanje nadgrajuje preko tečajev in promocije branja. Zanimivo je, kako so se lotili učenja jezikov: gre za projekt izmenjave, ko dva drugače govoreča uporabnika, ob predhodni lekciji iz katalonščine/španščine, drug drugega učita svoj jezik.

To je za danes to. Mudi se spat, saj imava jutri že zgodaj zjutraj v načrtu ogled knjižnic izven Barcelone. Tokrat bo najina spremljevalka sama direktorica Assumpta!

Trabajamos también en sábado!

Katja, Klemen