Danes sta bili na sporedu dve občinski knjižnici, številki 21. in 22., odkar sva tu. Zjutraj smo se z Esther z vlakom odpeljali na sever, proti dvema mestoma. Terrassa je še danes industrijsko mesto, po velikosti nekje med Mariborom in Ljubljano (ima okoli 215.000 prebivalcev), Barbera pa je s približno 30.000 prebivalci paracenter in predvsem spalno naselje večjega mesta Sabadell.
Biblioteca Central de Terrassa je osrednja enota mreže 6 knjižnic, ki pokrivajo potrebe mesta. Gostiteljica je ob kavi in sendvičih izpostavila, da je leitmotiv knjižnice decentraliziran pogled na storitve. Vsaka od enot je močno vpeta okolje, kjer deluje, vsaka ima tudi svoj fokus oz. posebno zbirko/storitev, kljub temu pa deluje usklajeno in enotno. Osrednja enota usklajuje medoddelčno izposojo (gradivo si lahko izposodiš in vrneš kjerkoli v mestu), medknjižnično izposojo in izposojo na vsekatalonski ravni. Morda so (ponovno) najbolj inovativni na področju prostovoljstva: program Parella TIC združuje sodelovanje najstnika in starejšega uporabnika v par, ki izpopolnjuje svoje znanje na podpročju digitalne pismenosti. V tem primeru so vloge učitelja in učenca zamenjene, saj najstnik poučuje starejšega. Prav tako sva ponovno opazila, da je ena od posebnih zbirk namenjena gejem, lezbijkam, transseksualcem in biseksualcem, ena jazzu, pa tudi šport, kino in TV serije so v ospredju.
Tik pred hudo nevihto je bila naš naslednji cilj Biblioteca Esteve Paluzie. Če je bila prejšnja centralna enota v Terrassi stara več kot 20 let, pa je barberska knjižnica skoraj povsem nova. Gre za enoto, ki se veliko ukvarja z otroci in mladino. Poleg projektov, ki so sorodni našima Rastem s knjigo in Bralni znački, je morda najbolj zanimiv projekt Mikrobiblioteca. V bistvu gre za posebno zbirko (kratkih) kratkih zgodb, katerih princip najbolj ponazarjajo tiste, ki so jih napisali Julio Cortazar, Jaume Cabré, Federico García Lorca
in Augusto Monterroso. Kratke zgodbe ustvarjajo tudi na posebnih krožkih kreativnega pisanja, pravila pa so enostavna: konec zgodbe mora biti odprt ali presenetiti, njena dolžina pa ne sme preseči ene strani. S kratkimi zgodbami je zvezana tudi maskota knjižnice - dinozaver, ki je obenem tudi naslov najbolj znane Monterossove kratke zgodbe.
Jutri naju čakata še dve knjižnici v prestižnejšem predelu Barcelone, popoldan pa zaključno srečanje pri direktorici Assumpti. Morda ostaneva kar tukaj; Katji so ponudili delovno mesto v statističnem uradu, mene pa so proglasili za mariborskega Juanjoja (pravi Juanjo je namreč glavni koordinator prireditev in aktivnosti v Biblioteques de Barcelona) :).
Hasta manana!
Katja, Klemen
Ni komentarjev:
Objavite komentar