Fem af de bedste ali kako spraviti vesolje v orehovo lupino

Ko človek opazuje ribe, ki plavajo ob koralnem grebenu, je presenečen nad vso pestro raznolikostjo, ki s plavutmi maha sem ter tja in vznemirja ustaljeni tok oceanskih tokov. A kako izmed vseh živopisnih rib izbrati 5 najlepših? Tako nekako se človek počuti, ko mu postavijo nalogo, naj izmed vsega videnega izbere 5 naj vtisov.

El vuitè día

Včerajšnji večer je prinesel skoraj neverjetno naključje. Ne samo, da sva bila priča res ekskluzivnemu dogodku - zaključku tedna poezije z branjem svetovno znanih pesnikov in pesnic v krasni notranjščini Palau de la Música - , ampak sva se v loži, čisto blizu protagonistov, znašla skupaj z najbolj znano Slovenko v Barceloni, prevajalko in pisateljico Simono Škrabec (v katalonščino je prevedla tako Borisa Pahorja kot pred kratkim Jančarja) ter novinarko Dnevnika Mojco Pišek. Svet je res majhen.

Dolgem ponedeljku je sledil dolgi torek, ki je prinesel prve ohladitve in dež. Ker smo se s tokratno spremljevalko Montse odpravili ven iz Barcelone, v okrožje El Maresme, sva morala biti na dogovorjenem mestu že pred deveto. Z avtom občinske službe smo se odpeljali v predel in obiskali tri knjižnice.

Najprej smo zavili v notranjost in obiskali enoto Biblioteca de Cabrils, kjer nas je poleg diretorice sprejel tudi starejši gospod, mentor nadvse uspešnega domoznanskega projekta. Med letoma 2007 in 2013 se je skupina osivelih občanov redno sestajala in obujala, soočala in dopolnjevala spomine iz zgodovine kraja. Rezultat večletnega dela, ki ga je knjižnica koordinirala, so tri publikacije. Gre za izbore pričevanj na različne teme (dediščinsko zanimive točke v vasi, stara ledinska imena in imena starih hiš, spomine o šoli, praznovanjih in tradicijah). Projekt je s prostovoljnim lektorskim delom podprla tudi profesionalna novinarka, odmev pa je doživel tako v lokalnem okolju (prejeta občinsko priznanje) kot na državnem nivoju.

Naslednja postaja je bila po cesti oddaljena le nekaj kilometrov, v obmorskem mestecu Vilassar del Mar. Knjižnica Ernest Lluch i Martín, posvečena katalonskemu političnemu vizionarju, katerega je v atentatu pred 15 leti ubila ETA, je res nekaj posebenega. Ne gre toliko za zgodbo, zgradbo ali zbirko, ampak za vrt, ki je del knjižnice. Zanj je dal pobudo lokalni hortikulturni navdušenec, danes pa za dehteče cvetlice in sladke jagode skrbita dva prostovoljca. Poleg tega, da večino aktivnosti izvajajo prav v tem čarobnem okolju, pa knjižnica prostovoljsko delo vzbodbuja tudi na drugih področjih. Nudijo različne jezikovne tečaje s tam živečimi tujci, izposojo na dom, glasno branje in različne delavnice.

Zadnja postaja dneva je bila knjižnica Antoni Comas v mestu Mataro s okoli 120.000 prebivalci. Gre za enoto, ki našla domovanje v stari klavnici. Če je bila nekoč zgradba na robu mesta, pa je danes na meji med predeli, kjer živi katalonsko prebivalstvo, in četrtmi, kjer so našli dom priseljenci. Prav zaradi te dvojnosti je usmeritev knjižnice zlasti socialna. Veliko delajo z najstniki, ki jim skušajo knjižnico približati kot kraj, kjer lahko lažje odkrijejo svoje različne interese. Zanimiv projekt je npr. "Sant Jordi in kriminal": gre za natečaj, kjer najstniki posnamejo kratek kriminalni video posnetek, ki se dogaja v knjižnici. Na podlagi zmagovalnega posnetka združenje lokalnih pisateljev napiše kriminalko. S tem dosežejo, da so najstniki del lokalne zgodbe, knjižnica pa ostaja glavno prizorišče dogajanja.

Ob koncu dneva nisva bila utrujena samo midva, ampak tudi Montse. Čestitala nama je, ker se kljub hudemu tempu, dobro drživa. Jutri pa spet na sever...


Katja, Klemen

El setè día

Nov teden in zgodba počasi dobiva rep in glavo. Morda je kriva ležerna nedelja, morda vedenje kaj pričakovati. Drobci se sestavljajo v poglavja, vtisi se kopičijo, preigravava misli, preverjava nastajajoče koncepte. Če sva torej dotlej predvsem srkala novo in primerjala, se mi zdi, da je napočil čas tehtanja. Ali lahko kaj od tega, kar sva videla, zaživi pri nas? Sprožilec "presajanja" je zagotovo današnji obisk Direcció General de Promoció i Cooperació Cultural, kjer naju je sprejela Carme, ki vodi poseben direktorat za promocijo in sodelovanje na področju kulture. Poudarila je, da se je potrebno zavedati ogromnega potenciala javne knjižnice na kulturnem področju (v Kataloniji je vanje včlanjenih 44% prebivalstva). Gre za institucijo, ki ima najbolj kapilarne vezi z okoljem, kar je osnova za mnoge skupne projekte z drugimi institucijami, hkrati pa je kanal, skozi katerega knjižnica sebi in drugim dokazuje svoje družbeno vrednost. Carme je prepričana, da je knjižnica stična točka med tremi ključnimi akterji na področju knjige - to so avtorji, založniki in knjigotržci.

 

 

Izmed več projektov, ki nama jih je razkrila, naj tukaj omeniva tri. Najprej je tukaj projekt 10 × 10, kar pomeni stalno in pretočno srečevanje deseterice knjižničarjev in deseterice založnikov, ki izmenjujejo stališča, izhodišča, mnenja in ideje. Rezultat tega je obojestranska storitvena korist ter poznavaje dela drugega in trendov. S tem povezan projekt je tudi prodaja knjig v določenih knjižnicah. Zadeva deluje na principu "prebrano-kupljeno", najbolj pa projekt živi v krajih, kjer ni knjigarn. Gre za to, da si uporabik knjigo najprej izposodi in jo, če mu je res všeč, lahko naroči v knjižnici, ta pa mu jo naslednji dan priskrbi od najbližjega knjigotržca. S finančnega vidika knjižnica ne profitira. O najbolj zanimivem projektu, ki povezuje knjižnice z lokalnimi vinarji, pa več ob prihodu domov :).

Druga postaja dneva so bili prostori Diputació de Barcelona, kjer sta nama na direktoratu za knjižnične storitve svoje poslanstvo razložili Montse in Marta. Podrobno smo obdelali organizijski vidik direktorata. Posebej so ponosni, da pri načrtovanju in svetovanju glede knjižnic stalno sodelujejo trije arhitekti, ki so specializirani za to področje. Ena od glavnih nalog je promocija branja, še posebej pa podpirajo te dejavnosti na bolj ruralnih območjih - cilj je namreč enaka kvaliteta storitev za vse prebivalce, ne glede na lokacijo. Veliko energije vlagajo tudi v evalvacijo storitev, zato vsaka 4 leta opravijo javno raziskavo/telefonsko anketo o zadovoljstvu uporabnikov. Med drugim direktorat zagotavlja enotno katalogizacijo in nabavo za celotno mrežo knjižnic.

Uradni del programa  sva zaključila v eni resnično najlepših enot doslej. Gre za knjižnico Esquerra de l'Eixample - Agustí Centelles, katere fokus je fotografija, pa tudi ime je dobila po lokalnem, a po svetu znanem fotografu. Mik knjižnice je postavitev, signalizacija ter oblikovalsko dovršeni kotički in celota. Direktor je upravičeno ponosen na svoj enoto, ki si zgradbo deli z vrtcem in kulturnim centrom, poseben čar pa imata tako dvorana za prireditve in prostor za razstave, kot vrt/igrišče za knjižnico.

Današnjega večera še ni konec, saj sva povabljena na večer branja poezije v Palau de la Música Catalana.

Hasta manana!

Katja, Klemen 

El sisè día

Mediteranska leženost je za barcelonske knjižničarje rezervirana samo za nedeljo. Dan sva preživela delovno, že pred deveto sva sedla na vlak in se odpeljala do mesteca Sant Cugat del Vallès. Na postaji smo se srečali z direktorico Assumpto in Ester iz oddelka provincialne službe, ki se ukvarja s knjižnicami, njihovo vpetostjo v okolje in jim pomaga pri načrtovanju in realizaciji ciljev ter storitev. Obe gospe sta se izkazali za čudoviti vodički, ki sta nama med vožnjo proti dvema enotama zunaj mesta izčrpno razložili še nerazjasnjene pojme, ob tem pa povedali še marsikaj izven konteksta knjižničarstva. Za leitmotiv dneva se tokrat niso izkazale knjižnice, ampak Monserrat. Vzpetino, ki od daleč izgleda kot narobe obrnjen list žage (kar se skriva tudi v imenu samem) in na kateri stoji najbolj znani katalonski samostan, smo opazovali z vseh strani, nazaj grede pa smo ga obvozili  in prepeljali reko Llobregat, drug ključno orientacijsko točko dneva.

 

Najprej smo prispeli v mestece Igualada, nekoč pomembno industrijsko mesto s tekstilnimi tovarnami, od katerih so danes ostala samo še skladišča in zapuščene hale, v nekaterih pa še vedno uspevajo usnjarski obrati. Duhovi preteklosti seveda ne bi imeli nobene zveze s knjižnicami, če osrednja knjižnica okrožja ne bila umeščena prav v eno od teh tekstilnih tovarn. Gre za klasično zgodbo uspešnega prestrukturiranja, ki pa na dediščino ni pozabilo tako z vidika videza kot v vsebinskem smislu. Čeprav je Biblioteca Central d'Igualada predvsem izrazito moderna in privlačna knjižnica z ravno pravšnjo količino detajlov nekdanje preteklosti, pa je njen fokus domoznanstvo. Tamkajšnja ekipa je res kreativna: eno največjih domoznanskih zbirk v regiji znajo zlasti s pridom uporabiti pri svojih aktivnostih in jo nadgrajevati. Eden od primerov je ta: že dalj časa namreč zbirajo pričevanja o najrazličnejših temah in perspektivah preteklosti, s čimer ohranjajo v spominu način življenja skupnosti (recepte, igre, kako so se nekoč zaljubljali,...). Ko že misliš, da je najboljše mimo, pa na stojalu "priporočamo" najdeš še svež prevod Jančarjevega Severnega sija v katalonščini. Svet je mali.

 

Tudi druga postaja dneva, Biblioteca Municipal L'Ateneu d'Esparreguera, domuje v stari stavbi kulturnega doma, od katerega je ostalo pročelje in velikanski lestenec, ki kraljuje nad čitalnico. Knjižnica je popolnoma nova, stara dobro leto. Če se v takšnih stavbah po navadi vzpenjamo, je tukaj zgodba obratna: knjižnica sega namreč dve nadstropji v globino, kljub temu pa si bralci ne kvarijo oči z umetno svetlobo. Svetlobne jaške so hkrati izkoristili za prijetne terase, na katerih ob lepem vremu potekajo vsakršne aktivnosti, so pa to tudi zatočišča za miru željne bralce. Dokaz podpore okolje in tesne prepletenosti z njim je kip ženske, ki ga je knjižnici podaril lokalni frizer. Še en način, kako knjige predstaviti na originalen način, z malo denarja in veliko domišlije, je več 40 razstav, ki so jih knjižnčarji pripravili v sodelovanju z institucijami, trgovci, društvi in zaintersiranimi posamezniki. Svojevrsten način praznovanja prvega rojstnega dne knjižnice pa si oglejte sami: https://www.youtube.com/watch?v=j5j6dfWgg1M 

 

 

Jutri je nedelja, torej dan za razmislek in počitek.

Katja, Klemen

Splošna in šolska knjižnica Ørestad

SŠ, OŠ in knjižnica

Po lepem sprejemu gostiteljice Kate Holm-Fjelster v knjižnic Avedore smo se z vlakom odpravili v okrožje Ørestad do še ene izmed novejših Kopenhagenskih knjižnic. Istoimenska knjižnica Ørestad je javna in hkrati šolska knjižnica in je edina kulturna ustanova v dokaj novem okrožju. Odprta je bila v maju 2012, zaseda pa prostore v pritličju in prvem nadstropju tamkajšnje osnovne šole. Poleg te je v bližini, beri čez cesto, velika srednja šola s približno 1200 dijaki. Posebnost knjižnice je, da hkrati opravlja obe vlogi. Učenci do nje dostopajo kar iz višjega nadstropja preko notranjega vhoda. Vsi, ki obiskujejo tamkajšnji šoli, so avtomatsko zavedeni v bazi podatkov knjižnice, kar pomeni, da ima knjižnica tako okoli 2000 "avtomatskih" članov. Tu bi lahko rekli, da je javna knjižnica v prednosti, zaradi pogodb, ki opredeljujejo njene posebne naloge kot šolske knjižnice, pa je včasih omejena.

El cinquè dia

 

Poznate biblijsko zgodbo, kako je zlodej skušal Kristusa? Na gori mu je ponujal vse pod sabo, rekoč: "Dam ti...." Nekako tako se v popačeni latinščini sliši njegova ponudba tibi dabo, v resnici pa gre za najvišji vrh nad Barcelono, imenovan Tibidado. Nanj sva se povzpela po priporočilu enega od gostiteljev - in zaradi bližine enote Vallcarca i els Penitents-M. Antonieta Cot, kjer sva se skupaj s knjižničarko posvetila B.B. Kingu, bluesovski legendi, ki je pravkar preminil. Fokus knjižnice sta namreč prav blues in jazz. Razlog temu je direktoričina ljubezen do tovrstne glasbe, pa tudi tradicija svetovno znanega barcelonskega jazz festivala. Poleg zbirke, je knjižnica na to temo zelo dejavna tudi v širši regiji in onstran meja dežele - celo v Franciji.

Pravzaprav je bil Tibidabo zaključno poglavje dneva. Ponovno sva začela v upravi, kjer nama je gospa Anna Porta opisala komunikacijski proces z uporabniki in mediji. Svoje delo nama je ponazorila s sedmimi bloki: promocijo rednih aktivnosti v knjižnici (baza naslovnikov e-novic presega število 300.000!), segmentom pritožb/vprašanj/pohval, ki so, zanimivo, zbrane in koordinirane s strani mestnih oblasti, nato nama je razložila principe ugodnosti, ki jih prinaša knjižnična kartica (popusti v kultrurni ponudbi mesta), ter sodelovanja in promocije preko medijev (časopisov, radia, televizije). Sledila je razlaga, kako funkcionira celostna korporativna podoba (ta je izjemno natančno določena, kar je zbrano v posebnem priročniku) in kako knjižnica sama zasluži manjkajoča sredstva (s prodajo skodelic, vrečk,...). Precej energije vlagajo v pridobivanje sponzorskega/donatorskega denarja (zanimivo je, da so uspešna podjetja zelo zainteresirana za vlaganje v kulturni sektor). Kot zadnje, a nepogrešiljive, je Ana omenila administrativne naloge.

Mene je tokrat "dotolkel" sestanek s statistikom Jordijem - zanimivo pa Katja kar vzcvetela. Kar nekaj časa smo se pogovarjali o zbiranju in obdelavi podatkov. Poleg splošnih, tudi nam znanih statistik, naju je najbolj presenetila raznolikost, večsmerna prepletenost in množica poročil, ki jih tukaj pripravljajo mesečno, tromesečno in letno, tako za lastne, interne potrebe, kot tudi za potrebe različnih zunanjih akterjev (podatki namreč krožijo in se dopolnjujejo znotraj več institucij).

Jordi (in posledično Katja) je bil tako vnet, da sva prvič zamudila na naslednji sestanek v enoto Jaume Fuster. Gre za veliko, okrožno knjižnico, katere arhitekt je bil nagrajen s pomembno nagrado FAD. Njen duh prepeva vseživljenjsko izobraževanje uporabnikov. Premorejo zelo dodelan program, ki spremlja uporabnike od starosti 3 let do konca srednje šole, potem pa se njihovo pridobljeno znanje nadgrajuje preko tečajev in promocije branja. Zanimivo je, kako so se lotili učenja jezikov: gre za projekt izmenjave, ko dva drugače govoreča uporabnika, ob predhodni lekciji iz katalonščine/španščine, drug drugega učita svoj jezik.

To je za danes to. Mudi se spat, saj imava jutri že zgodaj zjutraj v načrtu ogled knjižnic izven Barcelone. Tokrat bo najina spremljevalka sama direktorica Assumpta!

Trabajamos también en sábado!

Katja, Klemen 

El quart dia

Četrtek je minil v znamenju kulturne različnosti. Ste vedeli, da kitajski priseljenci vsakega v emigraciji rojenega otroka še za časa otroštva pošljejo za nekaj časa na Kitajsko. Tako podmladek ohrani vezi s svojimi koreninami? Kar nekaj takšnih zanimivosti in "urbanih mitov" sva slišala danes. Dan se je sicer začel z osnovami nabavne politike (čeprav gre za 40 knjižnic, je zbirka ena celota), nadaljeval z digitalno knjižnico in uporabo IT tehnologije v sodobnih knjižničarskih pristopih, zlasti pa sva strigla z ušesi, ko je šlo za uporabo družabnih omrežij v knjižnicah.

Biblioteques de Barcelona so namreč zelo "up to date", kar se tega tiče. Ne samo, da imajo spletno stran, ki predstavlja celotno mrežo, ampak ima svoje spletno mesto tudi vsaka enota posebej, pri dodajanju vsebin pa imajo zaposleni proste roke. Zvedela sva, da veliko energije vlagajo v virtualno identiteto, ki je v današnjem času vsaj tako pomembna kot imidž "fizične" knjižnice. Virtualni prostor ima namreč povsem svoje zahteve in razvoj, zato gostitelji pograbijo vsako priložnost, da dodajo nov kamenček v mozaiku virtualnega obraza, ki ga je treba stalno negovati. Podobno pestra zgodba kot spletna stran je/so FB profil(i), tvitajo z enega profila, uporabljajo nekakšno verzijo našega portala dobre.knjige.si, ki pri njih bazira na lahkotnejšem in subjektivnem pristopu ter se imenuje bibarnabloc. Dejavni so tudi na youtube, na ISSUU in na instragramu, ki ga uporabljajo za manj formalno podobo knjižnice. Trenutno se ukvarjajo tudi z nadgradnjo posebne brezplačne knjižnične aplikacije.

Če sva včeraj križarila po mestnem obrobju, pa sva danes turnejo po enotah začela v samem starem mestnem jedru. Knjižnica Sant Pau-Santa Creu je locirana v starem srednjeveškem špitalu iz začetka 15. stoletja, nad njo pa se bočijo čudovite kamnite gotske arkade. Okolje je zadnjih nekaj desetletij izrazito kulturno mešano, saj tu, poleg prišlekov iz različnih evropskih držav, najdemo skupnosti iz Severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Pakistana, Bangladeša ter Indije. Kulturni koktajl se pozna v knjižnični zbirki, saj vsebuje gradivo v jezikih vseh etničnih skupnosti, njihovih aktivnostih (prirejajo omizja in sestanke, na katerih soočajo različne tradicije in običaje) ter sodelovaju s predstavniki skupnosti in z lokalnimi društvi. Morda je najlepši dokaz njihove uspešnosti koledar s prazniki vseh glavnih religij in etničnih skupin.

Drugo postajo človek težko izbriše iz spomina. Ne toliko zaradi knjižnične specifike, ampak predvsem zaradi pogleda na baziliko Sagrada familia. Knjižnica z istim imenom, Sagrada Família - Josep M. Ainaud de Lasarte, se nahaja v nekdanjem nakupovalnem središču, kjer si prostore deli z javnim zavodom. Ta kljub temu, da je v privatnih rokah, skrbi za kulturno-socialni blagor okrožja Eixample. Odsrednja specifika knjižnice je prostovoljsko delo. Razložili so nama proces njihovega rekrutiranja, njihovih zadolžitev in načine, s katerimi neposredno stopajo v v stik z okoljem. Trenutno je v pripravljenosti 30 prostovoljcev, od tega pa jih je 20 aktivnih v različnih dejavnostih in projektih. Knjižnica ima na svoji policah tudi zbirko LGBT, kar označuje lezbično, gejevsko, biseksualno in transseksualno gradivo.

Zadnji postanek današnjega dne je bila enota Fort Pienc. Poleg tega, da je kompleks, v katerem domuje knjižnica, projektiral znani katalonski arhitekt in zato premore precejšnjo zbirko gradiva o arhitekturi in oblikovanju, je v ospredju njihovega delovanja kitajska skupnost, ki je v tem delu mesta najbolj zastopana. Posledica tega je obsežna zbirka kitajskih knjig, ki so jih deloma pridobili kot dar nekega kitajskega poslovneža, deloma pa si jo izmenjujo s knjižnico iz mesteca izven Barcelone, v katerem Kitajci prevladujejo. Gostiteljici sta potarnali, da je največji izziv zaprtost skupnosti. Ta je posledica obojestranskega neznanja jezika, kar vzpodbuja predsodke in stereotipe. Glavni kanal in motivacija h krepitvi stikov in k vzpostavitvi pristnejših odnosov so mlajše generacije emigrantov, ki so zaradi izobraževalnega procesa že vpete v obe kulturi.

Hasta manana,

Katja, Klemen

Dan 9: Avedøre, ime, ki ga še Danci s težavo izgovorijo

Stavba stare knjižnice

Danes so se stvari, zaradi razlogov o katerih vam bova več napisala jutri, nekoliko zavlekle. Ura je pozna ampak vsakodnevna dolžnost kliče. Torej kar k stvari:

Tudi knjižnica Avedøre, v katero smo stopili danes je novejšega letnika. Stara stavba knjižnice, ki se nahaja kakih 100 metrov stran sedaj osamljena in zapuščena sameva, njena okna in vrata pa so zabita z deskami. Edino, kar opozarja na nekdanjo bibliotekarsko prisotnost je prelep mozaični napis.