ponedeljek, 04. januar 2016

MOBILNOST PO MOBILNOSTI




Bolnica za knjige
Bibliomobilnost se podaljšuje v post-mobilnost. Na prednovoletnem srečanju smo resda predvsem klepetali o manj resnih rečeh, mentorca pa ne bi dala miru, če ne bi pogovor napeljala tudi na to, kje se v naših knjižnicah da opaziti posledice pogleda čez planke.

 V kratkih nekaj mesecih po povratku seveda ni bilo mogoče narediti tektonskih premikov, tistih, ki potrebujejo samo nekaj dobre volje in razumevanje sodelavcev, pa se je nabralo kar precej.

  • V večini knjižnic se je začel resen pregled knjižne zbirke in odpis, da se bo sprostil prostor še za kaj drugega kot za knjige.
  • Bolnica za knjige na otroškem oddelku je hit med domov prinešenimi idejami.

  • Bolj enakopravna komunikacija z uporabniki z ramo ob rami, brez pulta, ki ločuje, so uvedli  v dveh knjižnicah. V Tržiču šepet v knjižnici ni več edina možnost. Uporabnikov ne opozarjajo več, naj bodo tiho, kvečjemu, naj bodo tišji, ko se razplamti kak pogovor.
  • Prav tako v Tržiču so uvedli piktogram s pravili obnašanja v čitalnici; v druge oddelke še pride.
  • Na Oddelku za mlade bralce v Kopru so začeli pisati Blog .
  • Prav tam so kupili tudi luštne pravljične kovčke za najmlajše; izposojajo jih na dom in imajo že določeno vsebino, ki poleg slikanic in poučnih knjig ponuja tudi vedno kak naslov za starše (knjige o vzgoji ipd.); kovčki so na kolesih in so namenjeni igranju in potiskanju (nosilnost do 50kg).
  • Namestili so tudi akvarij (to ni ravno po vzoru iz mobilnosti, je pa ena taka sprememba v smeri drugačnega  pojmovanja sodobne knjižnice), ki je postal pravi magnet za povečan obisk. Veliko ljudi pride v knjižnico samo zato, da pogledajo ribice.
  • Prav tako v Kopru za najmlajše pripravljajo  "gledališki kotiček", ki pa je še v delu.
  • V Izoli sta zaživela dva bralna kluba za odrasle, eden v slovenskem, drugi v italijanskem jeziku. Oba bralna kluba vodita prostovoljki.
  • Prav tako v Izoli poskušajo v redno prakso vnesti idejo, da so prireditve uvrščene v »paket« a la morski torek (za domoznanske večere), četrtek za zdravje (za pogovore o zdravju in alternativnih metodah zdravljenja), v petek okoli sveta (potopisna predavanja), saj tako prireditve zares ne ostajajo razpršene, ampak tudi obiskovalci vedo, ob katerih dnevih lahko v knjižnici pričakujejo in načrtujejo dogodek na temo, ki jim je blizu.
  • V Novi Gorici so ustanovili skupino za promocijo knjižnice. Začeli so s "projektom" Knjižnica išče slogan, slogan pa bodo pričeli uporabljati z letom 2016. V okviru skupine se bodo v prihodnjem letu osredotočili še na iskanje ambasadorjev, promotorjev, zagovornikov knjižnice.
  • V Sevnici je  pričela s knjižnico sodelovati prva prostovoljka.
  • Tudi v Ajdovščini so začeli z delavnicami ročnih ustvarjalnosti, ki jih vodi prostovoljka, v letu 2016 pa bodo začeli z delavnicami uporabe pametnih naprav, ki jih bodo vodili prostovoljci, dijaki računalniške šole.
  • V Ajdovščini so okrepili sodelovanje z uporabniki in z njihovo pomočjo zbirajo predloge za izboljšave v posebno škatlo in preko obrazca na spletni strani, prav tako lahko uporabniki knjižnice preko obrazca na spletni strani oddajo svoje predloge za nakup gradiva.
  • V Mariboru so sklenili dogovor z SNG Maribor, da imajo člani knjižnice popuste pri obisku predstav, nekaj podobnega se obeta v februarju 2016, ko bodo podpisali dogovor z Umetnostno galerijo Maribor. 
  • Prenovili so tudi celostno podobo in tukaj jim je pomagala marsikatera izkušnja iz  mobilnosti. Začenjajo še z uvajanjem prostovoljstva in z ozaveščanjem uporabnikov, da je nova knjižnica njihova pravica



Tule so pa še štiri ideje, ki potrebujejo več časa in tudi denarja, vendar zagotovo pride čas, ko bodo uresničene:

  • Snovanje specializiranih zbirk v Radovljici - narodnozabavna glasba in Avsenik v knjižnici Begunje.
  • V Novi Gorici so resno začeli s pripravami na uvedbo makerspaca.
  • V Kopru še vedno iščejo primeren prostor za malo knjižnico, ki bo po vzoru švedske Garaget narejena čisto po meri uporabnikov.
  • V Mariboru bo prej ali slej vzpostavljena povezava z lokalnimi vinarji.



Bibliomobilnost bo odmevala še dolgo, na tak ali drugačen način bodo čezplankarske izkušnje, ki smo jih delili z večino slovenskih knjižničarjev, vplivale na razmišljanje in načrtovanje v splošnih knjižnicah.

Ni komentarjev:

Objavite komentar