INELI Balkans, 1. srečanje v Solunu, november 2015

Sodelovanje v mednarodnih projektih je postalo nekaj običajnega v mnogih sektorijih, med drugim tudi na področju knjižničarstva. Kakor narekuje že poimenovanje tega bloga, je njihov namen širjenje obzorij in na podlagi dobrih praks iz tujine prinesti pozitivne spremembe v lokalno okolje. Nekako tako smo si predstavljale tudi naše sodelovanje v projektu INELI Balkans, v katerega smo bile izbrane tri knjižničarke - Petra Kovič iz novomeške knjižnice, Ksenija Orel iz Knjižnice Izola in Urška Orešnik iz Knjižnice Logatec, z nami pa je na prvo srečanje in “ne-konferenco” odpotovala tudi ambasadorka projekta v Sloveniji, Breda Karun. Sprva smo si težko predstavljale, kako bo stvar potekala - veselile smo se predvsem srečanja s kolegi iz 12 balkanskih držav, z ustvarjalci projekta Future Library, izmenjave izkušenj, ter seveda obiska knjižnice v Verii.

V Solunu smo se zbrali inovatorji - knjižničarji s področja Balkana, ki v svoji praksi že izvajamo inovativne programe, INELI Balkans pa nam ponuja priložnost uresničitve novega projekta. Nove priložnosti za uresničenje projektov, vzpostavljanje mreže balkanskih knjižničarjev pa še ni vse - pred nami je 14 mesecev e-izobraževanja, sedem v sezoni 2015/16 in sedem v 2016/2017. V pomoč in podporo nam bodo ambasadorji (vsaj iz vsake države po eden) in predvsem mentorji, ki nas bodo vodili skozi proces pridobivanja novih znanj in kompetenc. INELI Balkans je torej mnogo več kot le običajna izmenjava, ampak dejansko pomeni izobraževalni okvir za nadebudne knjižničarje z možnostjo realizacije projekta, ki bo v tem procesu nastal. Šele po nekaj dneh smo se zavedle, da smo del nečesa res velikega in kakšna neverjetna priložnost nam je bila ponujena.

Srečanje balkanskih knjižničarjev v Solunu se je odvijalo deloma na neformalni ravni, deloma v obliki treninga, ki ga izvaja organizacija Learning for Life, udeležili pa smo se tudi Future Library ne-konference (“unconference”), kjer smo lahko prisluhnili primerom dobre prakse iz Grčije in tujine ter sodelovali v delavnicah.

Naše druženje se je začelo neformalno, s spoznavnim večerom v avli hotela, kjer smo se končno v živo spoznali s koordinatorji projekta, s katerimi smo komunicirali predvsem prek e pošte ter z ostalimi sodelujočimi v projektu. Živahno spoznavanje in debate so nam dale slutiti, da je pred nami čudovito doživetje.

Obisk knjižnice v Verii

Navsezgodaj naslednji dan smo se odpravili na obisk v uro vožnje oddaljeno Verio mimo neskončnih breskovih nasadov do knjižnice, ki nas je vse presenetila - glede na to, da je prostorsko precej nerazkošna, to nadoknadi z impresivno izkoriščenim prostorom in odlično ponudbo storitev. Fotografije obiska knjižnice si lahko ogledate na naši facebook strani, kmalu pa bomo posebno fotozgodbo tega obiska objavili tudi na blogu.

Kreativno okolje

Po kratkem izletu v Verio, nas je v hotelu že čakal energilčen tim Learning for Life - že sama dekoracija miz nam je povedala, da stopamo v igrivo in ustvarjalno območje - mize so bile polne pisanega pisarniškega materiala, žogic, igračk … Ljudje smo si različni, in prav tako je bila različna stopnja entuziazma, s katero smo pristopili k delavnicam. Te so potekale še v petek in nedeljo, preko raznih nalog in iger smo se predvsem spoznavali, se učili zaupanja, timskega dela, ena najuspešnejših pa je bila vaja, na kateri smo se znova naučili spraševati - zakaj? Kljub temu, da so nekatere vaje na delavnicah spominjale na precej amerikanizirane team buildinge, smo na koncu ugotovile, da smo od njih marsikaj odnesle. Predvsem smo začutili tisto, kar smo rahlo pocukrano poimenovali “Ineli Balkans spirit” - torej vzdušje pripadnosti timu ambicioznih, raznolikih, čudovitih knjižničarjev s celotnega področja Balkana. Omembe vreden pa je tudi video pogovor s Sandro Nelson in June Garcio. Obe sta bili mentorici v prvem, globalnem INELI programu in sta delili z nami svoje izkušnje pri sodelovanju z inovatorji ‘prve runde’ INELIja.

Delavnica "gradimo zaupanje"

V petek in soboto pa so naše delavnice potekale vzporedno s Future Library Unconference (kaj je “ne-konferenca”, si lahko preberete tule. Otvoril jo je nastop glasbene skupine, ki je nastala ravno v okviru glasbenega studia knjižnice v Verii. 

Predstavljene so bile dobre prakse sodobnih knjižnic od vsepovsod, prisluhnili smo denimo generalnemu direktorju grške nacionalke Filipposu Tsimpoglouju, ki je predstavil načrt gradnje in programov nacionalke, v kateri bo tudi splošna knjižnica, pri čemer je poudarek predvsem na odpiranju knjižnice javnosti, ustvarjanju javnih, uporabniku prijaznih in vabljivih prostorov. Corey Wittig iz Carnegie knjižnice v Pittsburghu je predstavil svoje ustvarjanje na področju dela z mladimi - s projektom The Labs, ki mladim uporabnikom na inovativen način približa nove tehnologije. Izredno zanimiv je bil tudi prispevek Carme Fenoll, vodje službe za knjižnice pri katalonski vladi, ki je predstavila kako poteka delo mreže knjižnic; predvsem je bil zanimiv opis poteka komunikacije med založniki in knjižnicami. Dan sta zaključila dve predavanji, ki sta obe predstavili delovanje sodobne splošne knjižnice, vendar z različnih zornih kotov - prvo iz države, ki v knjižnicah prepozna visoko družbeno vrednost in temu primerno vlaga vanje in drugo iz države, kjer se večina knjižnic še vedno bori za minimalne pogoje delovanja. Knud Schultz, vodja nove, razkošne knjižnice v Aarhusu, je predstavil kako danski model štirih načinov uporabe knjižničnega prostora lahko pomaga pri transformaciji knjižnic, Gorana Tuskan Miholčić iz Mestne knjižnice Rijeka pa je pokazala kako tudi v zelo skromnih razmerah knjižnica lahko stopa na pot preobrazbe. V tehnološkem laboratoriju se knjižničarji skupaj z uporabniki učijo programiranja, oblikovanja modelov za tisk s 3D tiskalnikom in drugih, s sodobno tehnologijo podprtih veščin. Več o programu in predavateljih konference si lahko preberete na njihovi spletni strani, del programa konference pa so bile tudi delavnice.

Future Library Unconference 2015

Omembe vredna je čudovita delavnica pod vodstvom arhitektke Parine Vasilopolou,  How do makerspaces challenge the existing structures and dynamics of public library spaces?, na kateri je najprej predstavila uspešne umestitve maker-spaceov v ne nujno prostorsko najsodobnejše knjižnice. V drugem delu pa smo udeleženci sami eksperimentirali z umestitvijo oz. razporeditvijo namembnosti prostorov na primeru solunske knjižnice, ki jo ravnokar prenavljajo.

Delavnica razporejanja namembnosti prostorov knjižnice, predvsem umestitve maker-spaceov.

Zelo pester in zanimiv program z več vzporednimi dogajanji je bil skoraj prevelik zalogaj za dva dneva, tako da smo ob večerih izčrpani popadali v postelje. Naše druženje smo “Ineliji” zaključili z nedeljsko dopoldansko delavnico, v kateri je bil poudarek na dejanskem reševanju problemov in kreativnemu kovanju novih idej in projektov na podlagi “out of the box thinking”, torej razmišljanja izven okvirov.

Skupinska fotografija Ineli družine

Po štirih intenzivnih dnevih smo se le stežka poslovili s člani naše Ineli družine, in tako zaključili s srečanjem, ki je bil začetek naše dolge skupne poti. Naše e-izobraževanje se je zaradi tehničnih težav začelo z nekajdnevno zamudo - da smo vsaj malo zadihali. Že ob prvi lekciji smo namreč spoznali, da je imela naša “trenerka” Marina Giareni prav, ko je rekla, da se nam bo kdaj zdelo, kot da je Ineli naša druga služba. Vsekakor se je za nas začela vznemirljiva, znanja in izzivov polna pot. In potrudile se bomo, da jo bomo čim bolje in pogosteje delile tudi z vami.