 |
| SŠ, OŠ in knjižnica |
sobota, 16. maj 2015
Splošna in šolska knjižnica Ørestad
petek, 15. maj 2015
El cinquè dia
Poznate biblijsko zgodbo, kako je zlodej skušal Kristusa? Na gori mu je ponujal vse pod sabo, rekoč: "Dam ti...." Nekako tako se v popačeni latinščini sliši njegova ponudba tibi dabo, v resnici pa gre za najvišji vrh nad Barcelono, imenovan Tibidado. Nanj sva se povzpela po priporočilu enega od gostiteljev - in zaradi bližine enote Vallcarca i els Penitents-M. Antonieta Cot, kjer sva se skupaj s knjižničarko posvetila B.B. Kingu, bluesovski legendi, ki je pravkar preminil. Fokus knjižnice sta namreč prav blues in jazz. Razlog temu je direktoričina ljubezen do tovrstne glasbe, pa tudi tradicija svetovno znanega barcelonskega jazz festivala. Poleg zbirke, je knjižnica na to temo zelo dejavna tudi v širši regiji in onstran meja dežele - celo v Franciji.
Pravzaprav je bil Tibidabo zaključno poglavje dneva. Ponovno sva začela v upravi, kjer nama je gospa Anna Porta opisala komunikacijski proces z uporabniki in mediji. Svoje delo nama je ponazorila s sedmimi bloki: promocijo rednih aktivnosti v knjižnici (baza naslovnikov e-novic presega število 300.000!), segmentom pritožb/vprašanj/pohval, ki so, zanimivo, zbrane in koordinirane s strani mestnih oblasti, nato nama je razložila principe ugodnosti, ki jih prinaša knjižnična kartica (popusti v kultrurni ponudbi mesta), ter sodelovanja in promocije preko medijev (časopisov, radia, televizije). Sledila je razlaga, kako funkcionira celostna korporativna podoba (ta je izjemno natančno določena, kar je zbrano v posebnem priročniku) in kako knjižnica sama zasluži manjkajoča sredstva (s prodajo skodelic, vrečk,...). Precej energije vlagajo v pridobivanje sponzorskega/donatorskega denarja (zanimivo je, da so uspešna podjetja zelo zainteresirana za vlaganje v kulturni sektor). Kot zadnje, a nepogrešiljive, je Ana omenila administrativne naloge.
Mene je tokrat "dotolkel" sestanek s statistikom Jordijem - zanimivo pa Katja kar vzcvetela. Kar nekaj časa smo se pogovarjali o zbiranju in obdelavi podatkov. Poleg splošnih, tudi nam znanih statistik, naju je najbolj presenetila raznolikost, večsmerna prepletenost in množica poročil, ki jih tukaj pripravljajo mesečno, tromesečno in letno, tako za lastne, interne potrebe, kot tudi za potrebe različnih zunanjih akterjev (podatki namreč krožijo in se dopolnjujejo znotraj več institucij).
To je za danes to. Mudi se spat, saj imava jutri že zgodaj zjutraj v načrtu ogled knjižnic izven Barcelone. Tokrat bo najina spremljevalka sama direktorica Assumpta!
Trabajamos también en sábado!
Katja, Klemen
četrtek, 14. maj 2015
El quart dia
Četrtek je minil v znamenju kulturne različnosti. Ste vedeli, da kitajski priseljenci vsakega v emigraciji rojenega otroka še za časa otroštva pošljejo za nekaj časa na Kitajsko. Tako podmladek ohrani vezi s svojimi koreninami? Kar nekaj takšnih zanimivosti in "urbanih mitov" sva slišala danes. Dan se je sicer začel z osnovami nabavne politike (čeprav gre za 40 knjižnic, je zbirka ena celota), nadaljeval z digitalno knjižnico in uporabo IT tehnologije v sodobnih knjižničarskih pristopih, zlasti pa sva strigla z ušesi, ko je šlo za uporabo družabnih omrežij v knjižnicah.
Biblioteques de Barcelona so namreč zelo "up to date", kar se tega tiče. Ne samo, da imajo spletno stran, ki predstavlja celotno mrežo, ampak ima svoje spletno mesto tudi vsaka enota posebej, pri dodajanju vsebin pa imajo zaposleni proste roke. Zvedela sva, da veliko energije vlagajo v virtualno identiteto, ki je v današnjem času vsaj tako pomembna kot imidž "fizične" knjižnice. Virtualni prostor ima namreč povsem svoje zahteve in razvoj, zato gostitelji pograbijo vsako priložnost, da dodajo nov kamenček v mozaiku virtualnega obraza, ki ga je treba stalno negovati. Podobno pestra zgodba kot spletna stran je/so FB profil(i), tvitajo z enega profila, uporabljajo nekakšno verzijo našega portala dobre.knjige.si, ki pri njih bazira na lahkotnejšem in subjektivnem pristopu ter se imenuje bibarnabloc. Dejavni so tudi na youtube, na ISSUU in na instragramu, ki ga uporabljajo za manj formalno podobo knjižnice. Trenutno se ukvarjajo tudi z nadgradnjo posebne brezplačne knjižnične aplikacije.
Če sva včeraj križarila po mestnem obrobju, pa sva danes turnejo po enotah začela v samem starem mestnem jedru. Knjižnica Sant Pau-Santa Creu je locirana v starem srednjeveškem špitalu iz začetka 15. stoletja, nad njo pa se bočijo čudovite kamnite gotske arkade. Okolje je zadnjih nekaj desetletij izrazito kulturno mešano, saj tu, poleg prišlekov iz različnih evropskih držav, najdemo skupnosti iz Severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Pakistana, Bangladeša ter Indije. Kulturni koktajl se pozna v knjižnični zbirki, saj vsebuje gradivo v jezikih vseh etničnih skupnosti, njihovih aktivnostih (prirejajo omizja in sestanke, na katerih soočajo različne tradicije in običaje) ter sodelovaju s predstavniki skupnosti in z lokalnimi društvi. Morda je najlepši dokaz njihove uspešnosti koledar s prazniki vseh glavnih religij in etničnih skupin.
Drugo postajo človek težko izbriše iz spomina. Ne toliko zaradi knjižnične specifike, ampak predvsem zaradi pogleda na baziliko Sagrada familia. Knjižnica z istim imenom, Sagrada Família - Josep M. Ainaud de Lasarte, se nahaja v nekdanjem nakupovalnem središču, kjer si prostore deli z javnim zavodom. Ta kljub temu, da je v privatnih rokah, skrbi za kulturno-socialni blagor okrožja Eixample. Odsrednja specifika knjižnice je prostovoljsko delo. Razložili so nama proces njihovega rekrutiranja, njihovih zadolžitev in načine, s katerimi neposredno stopajo v v stik z okoljem. Trenutno je v pripravljenosti 30 prostovoljcev, od tega pa jih je 20 aktivnih v različnih dejavnostih in projektih. Knjižnica ima na svoji policah tudi zbirko LGBT, kar označuje lezbično, gejevsko, biseksualno in transseksualno gradivo.
Zadnji postanek današnjega dne je bila enota Fort Pienc. Poleg tega, da je kompleks, v katerem domuje knjižnica, projektiral znani katalonski arhitekt in zato premore precejšnjo zbirko gradiva o arhitekturi in oblikovanju, je v ospredju njihovega delovanja kitajska skupnost, ki je v tem delu mesta najbolj zastopana. Posledica tega je obsežna zbirka kitajskih knjig, ki so jih deloma pridobili kot dar nekega kitajskega poslovneža, deloma pa si jo izmenjujo s knjižnico iz mesteca izven Barcelone, v katerem Kitajci prevladujejo. Gostiteljici sta potarnali, da je največji izziv zaprtost skupnosti. Ta je posledica obojestranskega neznanja jezika, kar vzpodbuja predsodke in stereotipe. Glavni kanal in motivacija h krepitvi stikov in k vzpostavitvi pristnejših odnosov so mlajše generacije emigrantov, ki so zaradi izobraževalnega procesa že vpete v obe kulturi.
Hasta manana,
Katja, Klemen
Biblioteques de Barcelona so namreč zelo "up to date", kar se tega tiče. Ne samo, da imajo spletno stran, ki predstavlja celotno mrežo, ampak ima svoje spletno mesto tudi vsaka enota posebej, pri dodajanju vsebin pa imajo zaposleni proste roke. Zvedela sva, da veliko energije vlagajo v virtualno identiteto, ki je v današnjem času vsaj tako pomembna kot imidž "fizične" knjižnice. Virtualni prostor ima namreč povsem svoje zahteve in razvoj, zato gostitelji pograbijo vsako priložnost, da dodajo nov kamenček v mozaiku virtualnega obraza, ki ga je treba stalno negovati. Podobno pestra zgodba kot spletna stran je/so FB profil(i), tvitajo z enega profila, uporabljajo nekakšno verzijo našega portala dobre.knjige.si, ki pri njih bazira na lahkotnejšem in subjektivnem pristopu ter se imenuje bibarnabloc. Dejavni so tudi na youtube, na ISSUU in na instragramu, ki ga uporabljajo za manj formalno podobo knjižnice. Trenutno se ukvarjajo tudi z nadgradnjo posebne brezplačne knjižnične aplikacije.
Če sva včeraj križarila po mestnem obrobju, pa sva danes turnejo po enotah začela v samem starem mestnem jedru. Knjižnica Sant Pau-Santa Creu je locirana v starem srednjeveškem špitalu iz začetka 15. stoletja, nad njo pa se bočijo čudovite kamnite gotske arkade. Okolje je zadnjih nekaj desetletij izrazito kulturno mešano, saj tu, poleg prišlekov iz različnih evropskih držav, najdemo skupnosti iz Severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Pakistana, Bangladeša ter Indije. Kulturni koktajl se pozna v knjižnični zbirki, saj vsebuje gradivo v jezikih vseh etničnih skupnosti, njihovih aktivnostih (prirejajo omizja in sestanke, na katerih soočajo različne tradicije in običaje) ter sodelovaju s predstavniki skupnosti in z lokalnimi društvi. Morda je najlepši dokaz njihove uspešnosti koledar s prazniki vseh glavnih religij in etničnih skupin.
Drugo postajo človek težko izbriše iz spomina. Ne toliko zaradi knjižnične specifike, ampak predvsem zaradi pogleda na baziliko Sagrada familia. Knjižnica z istim imenom, Sagrada Família - Josep M. Ainaud de Lasarte, se nahaja v nekdanjem nakupovalnem središču, kjer si prostore deli z javnim zavodom. Ta kljub temu, da je v privatnih rokah, skrbi za kulturno-socialni blagor okrožja Eixample. Odsrednja specifika knjižnice je prostovoljsko delo. Razložili so nama proces njihovega rekrutiranja, njihovih zadolžitev in načine, s katerimi neposredno stopajo v v stik z okoljem. Trenutno je v pripravljenosti 30 prostovoljcev, od tega pa jih je 20 aktivnih v različnih dejavnostih in projektih. Knjižnica ima na svoji policah tudi zbirko LGBT, kar označuje lezbično, gejevsko, biseksualno in transseksualno gradivo.
Zadnji postanek današnjega dne je bila enota Fort Pienc. Poleg tega, da je kompleks, v katerem domuje knjižnica, projektiral znani katalonski arhitekt in zato premore precejšnjo zbirko gradiva o arhitekturi in oblikovanju, je v ospredju njihovega delovanja kitajska skupnost, ki je v tem delu mesta najbolj zastopana. Posledica tega je obsežna zbirka kitajskih knjig, ki so jih deloma pridobili kot dar nekega kitajskega poslovneža, deloma pa si jo izmenjujo s knjižnico iz mesteca izven Barcelone, v katerem Kitajci prevladujejo. Gostiteljici sta potarnali, da je največji izziv zaprtost skupnosti. Ta je posledica obojestranskega neznanja jezika, kar vzpodbuja predsodke in stereotipe. Glavni kanal in motivacija h krepitvi stikov in k vzpostavitvi pristnejših odnosov so mlajše generacije emigrantov, ki so zaradi izobraževalnega procesa že vpete v obe kulturi.
Hasta manana,
Katja, Klemen
sreda, 13. maj 2015
Dan 9: Avedøre, ime, ki ga še Danci s težavo izgovorijo
 |
| Stavba stare knjižnice |
Danes so se stvari, zaradi razlogov o katerih vam bova več napisala jutri, nekoliko zavlekle. Ura je pozna ampak vsakodnevna dolžnost kliče. Torej kar k stvari:
Tudi knjižnica Avedøre, v katero smo stopili danes je novejšega letnika. Stara stavba knjižnice, ki se nahaja kakih 100 metrov stran sedaj osamljena in zapuščena sameva, njena okna in vrata pa so zabita z deskami. Edino, kar opozarja na nekdanjo bibliotekarsko prisotnost je prelep mozaični napis.
El tercer dia
Tretjega dne se je potrdila slutnja, da so gostitelji vzeli najino bibliotekarsko turnejo skrajno resno. Soočava se z raznoraznimi presežki, med katerimi naj omeniva zgolj preobilico podatkov - o preocesiranju le-teh pa raje kdaj drugič. Seveda obremenjenost prinaša tudi nove veščine, človek reagira in sklepa hitreje. Zdaj komunikacija ni več problem, saj sva medtem že ponotranjila idejni in organizacijski okvir Biblioteques de Barcelona, tako da kakšno stvar že lahko predvidiva.
Dan je bil intenziven tako s "teoretskega" kot praktičnega vidika. V dopoldanskem času sva se srečala z gospodom Juanjojem, človekom, ki ob pomoči še treh zaposlenih koordinira dejavnosti in dogodke v mreži 40 knjižnic. Čeprav smo se pogovarjali v španščini, sva uspela razbrati koncept in rdeče niti njihovega pristopa. Dejavnosti imajo razdeljenje med odrasle in otroke, vsaka od teh delitev pa ima še razdelane in vsebinsko obsežne sklope. Če imaš vpogled v naravo takšnega dela, najbolj fascinirajo programske knjižice, ki jih izdajajo bodisi ločene na posamezne programske segmente, bodisi izhajajo združene - in to za tri mesece vnaprej! Zanimiv pristop je tudi ta, da 4/5 programa za vse enote pripravijo v centrali, petino pa prepustijo posamezni knjižnici, ki pozna potrebe in naravo okolja, kjer deluje. Juanjo je poudaril, da ima kulturni program pri njih veliko težo, knjižnice pa so zelo dejavne v povezovanju z drugimi kulturnimi institucijami. To potrjuje praznik katalonskega zavetnika Sv. Jurija (Sant Jordi), ko 23. aprila praznujejo dan knjige in literature. Trenutno poteka teden poezije in naslednji torek sva povabljena na prireditev v Palau de la Música Catalana, kjer bodo nastopili svetovno znani pesniki in pesnice. Priložnost bova imela v živo (ponovno) videti Charlesa Simica, kar se Juanjoju ne zdi nič kaj posebnega. Gostje knjižnice so namreč največja svetovna literarna imena a la Julian Barnes, Salman Rushdie, Claudio Magris, Ismail Kadare... Fascinantno!
Prva knjižnica dneva, ki sva jo obiskala, je bila Francesca Bonnemaison. Gre za enoto v starem delu mesta, ki je umeščena v starejšo meščansko palačo. Njen fokus je feminizem in enakost med spoloma. Razlog zanj je življenje in delo njene ustanovitejice, ki je bila začetnica izobraževanja za ženske v Kataloniji. Njeno poslanstvo tudi danes nadaljujejo z zbiranjem in dograjevanjem zbirke na to temo. Posebno pozornost poznost namenjajo dvema, z ženskami povezanima, praznikoma, 8. marcu in 25. novembru, ki je Dan proti nasilju nad ženskami. Povsod se čuti duh feminizma, čeprav osebje ni nenaklonjeno moškim obiskovalcem - moške imajo celo zaposlene.
Izjemno zanimiva in navdušujoča izkušnja je bil obisk moderne enote Trinitat Vella-José Barbero. Ne gre namreč za klasično knjižnico, ampak v veliki meri za socialno institucijo, ki je tesno povezana z okoljem, močno zaznamovanim z revščino in imigranti. Poleg bibliotekarjev je stalna članica ekipe tudi socialna delavka, ki pomaga pri (mikro)vključevanju ter izobraževanju otrok in mladostnikov. Glavno prepreko sicer postavljajo velike kulturne razlike, a zanimivo komunikacija ni problem - vsi namreč govorijo in razumejo katalonsko. Prav tako unikaten je angažma na področju družbenega ozaveščanja in promocije državljanskih pravic ter dolžnosti. Družbena angažiranost je namreč tradicionalna karakteristika te skupnosti.
Za konec sva se znašla še v okolišu Sant Andreu, v knjižnici Ignasi Iglésias-Can Fabra. Njen fokus je zabavenejši, saj na svojih policah gostijo največjo zbirko stripov in mang. Podobno kot feminizem v središču mesta, so tukaj v vseh segmentih prisotni stripi. Tudi npr. pri bralnem klubu. Pogledala sva si zanimivo razstavo, kako nastane manga, v določenem trenutku pa sva bila obkrožena z najbolj znanimi junaki mange. Ob pogovoru sva jim predstavila tudi našega najbolj znanega stiparja - Mikija Mustra. Super ideja se nama je zdel tudi mednarodni bralni klub; preko videokonference namreč razpravljajo o posameznem romanu tako katalonski bralci kot njihovi sovrstniki iz Kolumbije.
Se beremo jutri,
Katja, Klemen
Dan je bil intenziven tako s "teoretskega" kot praktičnega vidika. V dopoldanskem času sva se srečala z gospodom Juanjojem, človekom, ki ob pomoči še treh zaposlenih koordinira dejavnosti in dogodke v mreži 40 knjižnic. Čeprav smo se pogovarjali v španščini, sva uspela razbrati koncept in rdeče niti njihovega pristopa. Dejavnosti imajo razdeljenje med odrasle in otroke, vsaka od teh delitev pa ima še razdelane in vsebinsko obsežne sklope. Če imaš vpogled v naravo takšnega dela, najbolj fascinirajo programske knjižice, ki jih izdajajo bodisi ločene na posamezne programske segmente, bodisi izhajajo združene - in to za tri mesece vnaprej! Zanimiv pristop je tudi ta, da 4/5 programa za vse enote pripravijo v centrali, petino pa prepustijo posamezni knjižnici, ki pozna potrebe in naravo okolja, kjer deluje. Juanjo je poudaril, da ima kulturni program pri njih veliko težo, knjižnice pa so zelo dejavne v povezovanju z drugimi kulturnimi institucijami. To potrjuje praznik katalonskega zavetnika Sv. Jurija (Sant Jordi), ko 23. aprila praznujejo dan knjige in literature. Trenutno poteka teden poezije in naslednji torek sva povabljena na prireditev v Palau de la Música Catalana, kjer bodo nastopili svetovno znani pesniki in pesnice. Priložnost bova imela v živo (ponovno) videti Charlesa Simica, kar se Juanjoju ne zdi nič kaj posebnega. Gostje knjižnice so namreč največja svetovna literarna imena a la Julian Barnes, Salman Rushdie, Claudio Magris, Ismail Kadare... Fascinantno!
Prva knjižnica dneva, ki sva jo obiskala, je bila Francesca Bonnemaison. Gre za enoto v starem delu mesta, ki je umeščena v starejšo meščansko palačo. Njen fokus je feminizem in enakost med spoloma. Razlog zanj je življenje in delo njene ustanovitejice, ki je bila začetnica izobraževanja za ženske v Kataloniji. Njeno poslanstvo tudi danes nadaljujejo z zbiranjem in dograjevanjem zbirke na to temo. Posebno pozornost poznost namenjajo dvema, z ženskami povezanima, praznikoma, 8. marcu in 25. novembru, ki je Dan proti nasilju nad ženskami. Povsod se čuti duh feminizma, čeprav osebje ni nenaklonjeno moškim obiskovalcem - moške imajo celo zaposlene.
Izjemno zanimiva in navdušujoča izkušnja je bil obisk moderne enote Trinitat Vella-José Barbero. Ne gre namreč za klasično knjižnico, ampak v veliki meri za socialno institucijo, ki je tesno povezana z okoljem, močno zaznamovanim z revščino in imigranti. Poleg bibliotekarjev je stalna članica ekipe tudi socialna delavka, ki pomaga pri (mikro)vključevanju ter izobraževanju otrok in mladostnikov. Glavno prepreko sicer postavljajo velike kulturne razlike, a zanimivo komunikacija ni problem - vsi namreč govorijo in razumejo katalonsko. Prav tako unikaten je angažma na področju družbenega ozaveščanja in promocije državljanskih pravic ter dolžnosti. Družbena angažiranost je namreč tradicionalna karakteristika te skupnosti.
Za konec sva se znašla še v okolišu Sant Andreu, v knjižnici Ignasi Iglésias-Can Fabra. Njen fokus je zabavenejši, saj na svojih policah gostijo največjo zbirko stripov in mang. Podobno kot feminizem v središču mesta, so tukaj v vseh segmentih prisotni stripi. Tudi npr. pri bralnem klubu. Pogledala sva si zanimivo razstavo, kako nastane manga, v določenem trenutku pa sva bila obkrožena z najbolj znanimi junaki mange. Ob pogovoru sva jim predstavila tudi našega najbolj znanega stiparja - Mikija Mustra. Super ideja se nama je zdel tudi mednarodni bralni klub; preko videokonference namreč razpravljajo o posameznem romanu tako katalonski bralci kot njihovi sovrstniki iz Kolumbije.
Se beremo jutri,
Katja, Klemen
torek, 12. maj 2015
Dan 8: Hiša otrok Amager, Book Box in spletna arhitektura
Leta 2013 zgrajena Otroška hiša kulture (Børnekulturhus Ama’r) je še eden izmed projektov mestnih oblasti, ki je narejen z izrazitim posluhom za potrebe tistih, ki jim je dejansko namenjen. Otroška hiša kulture sicer deluje že preko 20 let. Leta 2008 je postala del večjega kompleksa stavb, ki sestavljajo Kulturno ''točko'' Amager (Amager Kulturpunkt). Z njo upravlja kopenhagenska občina. V tem ''kompleksu'' se nahaja tudi znano koncertno središče BIO, ki gosti preko 120 koncertov glasbe različnih zvrsti vsako leto. El segon dia
Tudi drugi dan se je začel s sončnim vremenom, ki naju je spremljalo dovolj dolgo, da sva oba nekoliko rdeče obarvana. Na sporedu je bila soseska San Marti, vzhodno od starega središča mesta. Dodobra sva jo prekrižarila. Gre za nekdanjo delavsko četrt, kar je videti še danes. Polno je opečnatih skladišč, kar nekaj degradiranih in zapuščenih stavb, najdemo še kakšno "skupnostno" oglasno tablo, po drugi strani pa je v neposredni bližini od vseh vpletenih, ki naju gostijo, opevana plaža. Upravičeno. Obiskala sva tri knjižnice od šestih v okrožju, vsaka pa ima seveda svojo zgodbo.
Začela sva v knjižnici Xavier Benguerel, ki je kljub tem, da je umeščena na rob okrožja, njegova osrednja enota. Takoj sva izvedela, da je okrožje z vidika pozornosti odločevalcev nekoliko zapostavljeno, to se pravi, da knjižnica nima pravega sogovornika, ko gre za prepoznavnaje dilem in težav lokalnega okolja. Gre za eno "starejših" enot, ki je nastala 1995, torej še pred velikim knjižničarskim bumom. Zelo so ponosni na zbirko mladinske literature, katere zametki datirajo v konec 19. stoletja. Gre za najpomembnejšo tovrstno zbirko v Kataloniji (celo v španskem merilu nimajo primerjave). Obsega ok. 26.000 enot, kamor je vključena tudi periodika in literarna teorija, gradivo pa je na razpolago v več jezikih. Zbirko, ki jo stalno dopolnjujejo, je knjižnica dobila v oskrbo leta 1999 s strani Nacionalne knižnice Katalonije in še nekaj zdaj zaprtih knjižnic. Prav tako so nama z veseljem pokazali svojo filmsko zbirko, ki jo dopolnjujejo knjige in periodika teorije filma in kina.V knjižnici sva srečala tri zvezdnike. Poleg Belgijca Tintina in klarinetista Woodyja Allena, še gospoda spodaj.
Kmalu sva odbrzela k drugi postaji, knjižnici Poblenou-Manuel Arranz. Ponovila se je zgodba preteklega dneva: tudi ta enota ima svoje domovanje v nekdanji predilnici. Zvedela sva, da so zaradi mogočne tekstilne industrije ta predel nekoč imenovali katalonski Manchester. Knjižnica spada med novejše v mreži (nastala je 2009), njen fokus pa je IT oprema za slepe in slabovidne ter gibalno ovirane. Zaposleni so priznali, da trenutno še gradijo svojo pravo identiteto, vendar pa so poslanstvo in strast našli prav pri tej odrinejni skupini. Opremo, ki večinoma še ni našla uporabnika, trenutno posojajo tudi ustreznim instutucijam.
Za konec lepega dneva sva obiskala še knjižnico El Clot-Josep Benet. V mreži je najmlajša članica, zanimivost pa je, da je umeščena v stavbo Muzeja oblikovanja (Museu del Disseny de Barcelona), ki sva ga prav tako obiskala. Tudi knjižnica z oblikovalskega vidika prav nič ne zaostaja za svojim večjim institucionalnim bratom. Njen fokus je izobraževanje bibliotekarjev v mreži za izvajanje bibliopedagoških ur. Povod za to sta bili želja po racionalizaciji časa in ugotovitev, da se obtoječi principi marsikdaj podvajajo, ker ni bilo skupne platforme. Priprava programa in načrta se je iz predvidenih nekaj mesecev podaljšala na nekaj let. Zadeve so se lotili natančno, vključevala pa je tako delo v skupinah kot tudi individualni angažma, vključno s sodelovanjem strokovnjakov s področja vzgoje in pedagogike. Rezultat je metodološko dodelan priročnik za BPU za osnovnošolce in srednješolce. V načrtu imajo še priročnika za predšolske otroke in odrasle. Tudi tukaj sva zaznala, da je izjemno pomemben segment procesa dela evalvacija projektov in učinek, ki ga ti imajo na okolje in na ciljne skupine.
Hasta luego!
Katja, Klemen
Začela sva v knjižnici Xavier Benguerel, ki je kljub tem, da je umeščena na rob okrožja, njegova osrednja enota. Takoj sva izvedela, da je okrožje z vidika pozornosti odločevalcev nekoliko zapostavljeno, to se pravi, da knjižnica nima pravega sogovornika, ko gre za prepoznavnaje dilem in težav lokalnega okolja. Gre za eno "starejših" enot, ki je nastala 1995, torej še pred velikim knjižničarskim bumom. Zelo so ponosni na zbirko mladinske literature, katere zametki datirajo v konec 19. stoletja. Gre za najpomembnejšo tovrstno zbirko v Kataloniji (celo v španskem merilu nimajo primerjave). Obsega ok. 26.000 enot, kamor je vključena tudi periodika in literarna teorija, gradivo pa je na razpolago v več jezikih. Zbirko, ki jo stalno dopolnjujejo, je knjižnica dobila v oskrbo leta 1999 s strani Nacionalne knižnice Katalonije in še nekaj zdaj zaprtih knjižnic. Prav tako so nama z veseljem pokazali svojo filmsko zbirko, ki jo dopolnjujejo knjige in periodika teorije filma in kina.V knjižnici sva srečala tri zvezdnike. Poleg Belgijca Tintina in klarinetista Woodyja Allena, še gospoda spodaj.
Kmalu sva odbrzela k drugi postaji, knjižnici Poblenou-Manuel Arranz. Ponovila se je zgodba preteklega dneva: tudi ta enota ima svoje domovanje v nekdanji predilnici. Zvedela sva, da so zaradi mogočne tekstilne industrije ta predel nekoč imenovali katalonski Manchester. Knjižnica spada med novejše v mreži (nastala je 2009), njen fokus pa je IT oprema za slepe in slabovidne ter gibalno ovirane. Zaposleni so priznali, da trenutno še gradijo svojo pravo identiteto, vendar pa so poslanstvo in strast našli prav pri tej odrinejni skupini. Opremo, ki večinoma še ni našla uporabnika, trenutno posojajo tudi ustreznim instutucijam.
Za konec lepega dneva sva obiskala še knjižnico El Clot-Josep Benet. V mreži je najmlajša članica, zanimivost pa je, da je umeščena v stavbo Muzeja oblikovanja (Museu del Disseny de Barcelona), ki sva ga prav tako obiskala. Tudi knjižnica z oblikovalskega vidika prav nič ne zaostaja za svojim večjim institucionalnim bratom. Njen fokus je izobraževanje bibliotekarjev v mreži za izvajanje bibliopedagoških ur. Povod za to sta bili želja po racionalizaciji časa in ugotovitev, da se obtoječi principi marsikdaj podvajajo, ker ni bilo skupne platforme. Priprava programa in načrta se je iz predvidenih nekaj mesecev podaljšala na nekaj let. Zadeve so se lotili natančno, vključevala pa je tako delo v skupinah kot tudi individualni angažma, vključno s sodelovanjem strokovnjakov s področja vzgoje in pedagogike. Rezultat je metodološko dodelan priročnik za BPU za osnovnošolce in srednješolce. V načrtu imajo še priročnika za predšolske otroke in odrasle. Tudi tukaj sva zaznala, da je izjemno pomemben segment procesa dela evalvacija projektov in učinek, ki ga ti imajo na okolje in na ciljne skupine.
Hasta luego!
Katja, Klemen
ponedeljek, 11. maj 2015
Dan 7: Potrebujete potni list? Dobite ga v knjižnici Rentemestervej
Kopenhagensko sonce se je odločilo rezervirati svoj termin zgolj za delovne dneve v tednu. Po deževnem in vetrovnem vikendu smo se ponovno odpravili raziskovat dansko knjižnično pokrajino. Če boste kdaj zmenjeni s kom na kopenhagenski glavni železniški postaji potem vas bo vsekakor čakal pod veliko uro, ki visi nad osrednjim delom postaje. Če pa kot novoprišli slovenski knjižničar niste seznanjeni s to razširjeno dansko navado boste morali malo pocapljati naokrog in na koncu uporabiti mobitel, da se sestanete s svojim mentorjem. Ta vloga je danes pripadla Carstenu, IT-managerju iz taarnbyske knjižnice.
Naročite se na:
Objave (Atom)