Helsingør in njegov kulturni center - The Culture Yard

V petek sva se z vlakom odpeljala ven iz Copenhagna malo višje na sever v mesto Helsingør ali Elsinor, kjer domuje Kulturni center oz. The Culture Yard, ki je del večjega kulturnega prostora na severovzhodnem delu otoka Sjellanda.

Krvoločni računalniški pirati

Četrtek popoldan je in v knjižnico bojda pridejo pirati. Nestrpno pričakujemo in skrivoma oprezamo za možmi, ki s svojimi lesenimi nogami in kavlji namesto dlani štorkljajo med policami in širijo strah in trepet med nedolžnimi obiskovalci, pa o njih ne duha ne sluha. Le gručica otrok in najstnikov postopa pred vrati velike učilnice. Spoznamo, da si lahko oddahnemo. Ti pirati so globoko pod starostno mejo, ko bi lahko zlivali vase golide ruma in besneli po severnih morjih.

Skok prek Øresunda drugi del

Dolžna sva vam še drugi del včerajšnjega dne. Po obisku knjižnice Garaget smo se sprehodili v veliko, pravzaprav enormno mestno knjižnico v Malmu.

Skok prek Øresunda

Danes sva prečkala Øresundsko ožino in se z vlakom, ki se je nekaj časa izdajal za podmornico popeljala v Malmö. Na tamkajšnji centralni postaji naju je pričakal Jacob, najin vodnik in mentor v eni osebi. Jacob že nekaj let živi v Malmoju, kamor ga je popeljala ljubezen, na delo pa se vozi v Taarnby. Naša prva postaja je bil Garaget. Sicer mu lahko rečemo tudi knjižnica, vsaj nama pa se je zdelo, da je mnogo več. Nahaja se v nekdanji tovarni strojev, ki jo je po koncu proizvodnje naseljevalo več aktivnosti, med drugim je bila tudi garaža za vlake, po kateri je knjižnica dobila današnje ime. V letu 2005 so začeli zbirati ideje in pobude, s kakšno vsebino bi zapolnili star objekt, ki je že začel propadati.

Hvalnica mobilnosti

Komur koli povem, kam odhajam za dva tedna, zavzdihne, v naslednjem trenutku pa dobim en kup nasvetov, kam vse moram. Zdaj, ko Urška in Matjaž viharita na Danskem, kolegice pa so že obredle evropski sever in jug, naju s Katjo čaka majska Barcelona. Čeprav uradno (še) ni prestolnica, pa je zagotovo ena od evropskih metropol. Po kultnosti, utripu in karakterju jo lahko mirne duše uvrstimo med evropske prvokategornike – pravijo tisti, ki so tam že bili. Barca je trendsetter tudi v svetovnem merilu; vsekakor v nogometnem smislu, čeprav je moje navijaško srce drugje. A počasi: tokrat ne odhajam na počitnice, čeprav po drugi strani iskreno pričakujem ležernejša dva tedna kot doma –  to je vendarle Mediteran. Z vidika doživljajev, izkušenj in vpogleda v zakulisje ene pomembnejših in morda celo največjih kulturno-izobraževalnih institucij v mestu in v Kataloniji, mreži knjižnic Biblioteques de Barcelona, pa se zagotovo obeta polnokrvna in intenzivna izkušnja. Blogarska izčrpnost in slikovna poplava iz Helsinkov, Zadra in zdaj Tårnbyja to dokazuje.

Sam že imam knjižničarsko izkušnjo s tujino. Lani sva s kolegom knjižničarjem Igorjem Černetom teden dni gostovala v Ieperse Bibliotheek v mestu Ieper (Ypres). Belgija, bolje rečeno Flandrija (je naključje, da spet odhajam v deželo, ki ni zadovoljna z obstoječim državno-političnim okvirom?), me je s strokovnega in še marsikaterega drugega vidika seveda navdušila, saj sva se Igorjem imela priložnost sprehajati tako po rdečih preprogah kot po labirintih flamskih knjižnic (tudi bruseljskega Muntpunta) in drugih kulturnih institucij. Od blizu sva videla in v praksi spoznala spreminjajočo se paradigmo knjižnice in zahodnoevropski knjižničarski modus operandi. Če glede knjižnic in sledenju trendom Slovenci (razen mesta, iz katerega prihajam) ne rabimo biti v zadregi, pa je prav nasprotno, ko govorimo o odnosu do kulture, dediščine in družbenega sožitja nasploh. Marsikaj bi lahko napisal o fleksibilnosti, birokratizaciji, pretočnosti, odprtosti, zavedanju, kaj smo in od kod smo, ter, konec koncev, tudi z vsem tem povezano kreativnostjo, ki jo knjižnice pregovorno vzpodbujajo.

Prav s tega vidika me še posebej intrigira evropski jug, ki je poleg vzhoda in zahoda tretji gradnik skupne evropske identitete. Vanjo verjamem tem bolj je institucionalna Evropa v krizi. Kako zagate rešujejo Katalonci? Kakšna je njihova mentaliteta, ko gre za lastno identiteto in dediščino? Bodo na poti proti suvereni državi bolj pametni od nas? Kako je vse to vgrajeno v globalne trende? Kakšna je  pozicija knjižnice znotraj prepišne metropole? Priznam, da so ta vprašanja in dileme onkraj zgolj knjižničarskega poslanstva. V Belgiji sem namreč dobil vtis, da so se z vso to zahodnoevropsko odprtostjo in pretočnostjo (demokratični princip je v samem jedru ideje knjižnice, da ne bo pomote) v ozadje nekdaj na materializem povsem imunega prostora naselile klice potrošniške mentalitete. Je to neizogibno, zeitgeist? Se mediteranski knjižničar tega bolj zaveda? Preveč težkih tem za začetek. Na koncu bodo največji vtis pustile povsem druge stvari. Se beremo….J

 

Klemen

Šola v naravi

Danes nam je vreme nekoliko prekrižalo načrte. Hoteli smo imeti kolesarski izlet izpred glavne knjižnice do nekoliko posebnega centra, kjer domuje tudi "Šola narave" (Nature school). Dežne kaplje so nas prisilile, da smo se do tja odpeljali z Jacobovim avtomobilom. Kake 15 minut stran smo se znašli pred vrati Naturecentra Amager, v popolnoma "neurbanem" okolju. Center je pod okriljem kulturne skupnosti, ki upravlja tudi knjižnico. Šola je del tega centra. Vanjo zahajajo skupine tako predšolskih kot tudi šoloobveznih otrok, po dogovoru pa je šola dostopna tudi širši javnosti. Tukaj se lahko vsak pobliže spozna z različnimi spretnostmi, ki so pomembne za življenje v naravi.

Tårnby Hovedbibliotek - knjižnica kot življenski prostor

Najin prvi delovni dan je za nama. Obiskala sva glavno knjižnico v občini Tårnby. Bila sva zelo lepo sprejeta in najina mentorja Jacob in Carsten sta se na vso moč trudila, da bi naju vključila v njihovo delovno okolje. Dobila sva celo vsak svojo pisalno mizo skupaj s prenosnikom in dostopom do interneta v zasebnih prostorih in sicer vsak od naju v svojem timu. Jaz v timu, ki je zadolžen za storitve povezane z otroki, Matjaž pa v timu zadolženem za IKT podporo.

Prihod v Copenhagen

 

Končno pa sem le tu. Copenhagen me je pričakal v vsej svoji lepoti na sončen in izjemno topel dan. Naj tu omenim, da sva z Matjažem potovala ločeno in da sem prispela na Dansko že včeraj. V opravičilo, da se nisem že prej oglasila, bom z vami delila nekaj prvih utrinkov.

 

V počastitev velikana otroške literature pisatelja Hansa Christiana Andersena je kipar Edvard Eriksen v bronastem kipu upodobil morsko deklico, ki je postala ikona Copenhagna in je ena večjih turističnih atrakcij že od leta 1913...

...jaz pa dodajam še Divje labode...

Kot se za prvi dan spodobi, sem se po ulicah Copenhagna kar nekajkrat izgubila, zato pa sem naletela na marsikaj zanimivega in tukaj imam nekaj za vas. Ali ste vedeli, da imajo tudi na Danskem COBIS(S), kdo bi si mislil?

Seveda to ni naš vzajemni katalog, temveč neke vrste biološko tehnični raziskovalni institut.

 Naravnost očaral me je grad Rosenborg oz. poletna kraljeva rezidenca :

Po prvih vtisih je Copenhagen eno veliko, barvito, kraljevo mesto, ki kar žubori od življenja.


Jutri pa na delo: